Sklep II Ips 815/93 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrže.

[JEDRO] Z izjemo posebnosti, ki so navedene v 189. členu ZPP, ima nasprotna tožba enak procesnopravni položaj kot (samostojna) tožba. Zato veljajo zanjo enake predpostavke za dovoljenost revizije kot za vsako drugo tožbo.

[OBRAZLOŽITEV] Sodišče prve stopnje je ugodilo nasprotnemu tožbenemu zahtevku nasprotne tožeče stranke, sodišče druge stopnje pa je to odločitev potrdilo, potem ko je zavrnilo pritožbo nasprotne tožene stranke. Proti sodbi sodišča druge stopnje je vložila revizijo nasprotna tožena stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo tako spremeni, da dajatveni del obeh sodb, ki se nanaša na nasprotni tožbeni zahtevek, spremeni tako, da nasprotni tožbeni zahtevek tudi v tem delu zavrne. Revizija ni dovoljena. Po 2. odstavku 186. člena ZPP (zakona o pravdnem postopku) mora tožnik v primeru, ko je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, pa predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, navesti vrednost spornega predmeta v tožbi. Navedba vrednosti je potrebna zaradi določbe 382. člena ZPP. Po 3. odstavku tega člena namreč revizije ni v premoženjskih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev, če vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi, ne presega določenega zneska. Nasprotna tožeča stranka je vložila nasprotno tožbo na naroku dne 16.4.1990. Z izjemo posebnosti, ki so navedene v 189. členu ZPP, ima nasprotna tožba enak procesnopravni položaj kot (samostojna) tožba. Zato veljajo zanjo enake predpostavke za dovoljenost revizije kot za vsako drugo tožbo. V času njene vložitve je bila revizija dovoljena, če je vrednost spornega predmeta presegala 800.000,00 tedanjih din. Tožbeni zahtevek nasprotne tožeče stranke ni denarni zahtevek. Tožeča stranka bi zato vrednost spornega predmeta morala navesti v nasprotni tožbi. Ker tega ni storila, si tudi pravice do revizije ni zagotovila. Te pravice ji tudi revizijsko sodišče ne more zagotoviti. Gre namreč za izredno pravno sredstvo, s katerim se izpodbija pravnomočna sodba. Revizijsko sodišče bi smelo samo ugotavljati vrednost spornega predmeta le, če bi ZPP to posebej določal. Takšne določbe ZPP nima. Iz navedenih razlogov tako revizija zoper odločitev o nasprotnem tožbenem zahtevku (odločitev o tožbenem zahtevku je bila razveljavljena) ni dovoljena. Revizijsko sodišče jo je moralo na podlagi 392. člena ZPP zavreči.