Sklep II Ips 264/94 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

Vrednost spornega predmeta mora tožnik v skladu z 2. odstavkom 186. člena ZPP navesti v denarni enoti. V točkah (po analogiji s taksno in odvetniško tarifo) označena vrednost spora pomeni, da tožnik vrednosti spornega predmeta ni navedel. Če pa je ni navedel, si ni zagotovil pravice do revizije. Revizija je zato nedovoljena (primerjaj pravno mnenje Občne seje VS RS z dne 14.12.1994, Pravna mnenja, št. II/94, str. 5, 6).

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in provstopno sodbo potrdilo.

Proti sodbi sodišča druge stopnje je vložila revizijo tožeča stranka. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava, le podrejeno pa tudi bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Revizijskemu sodišču predlaga, da obe sodbi razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil, in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila (3. odstavek 390. člena ZPP). Predlaga, da revizijsko sodišče revizijo zavrže, podrejeno pa zavrne.

Revizija ni dovoljena.

Po 3. odstavku 382. člena ZPP revizije ni v premoženjskopravnih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev, če vrednosti spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi, ne presega določen znesek. V času vložitve tožbe je bil to znesek 8.000,00 SIT (Ur.l. SFRJ, št. 20/90). Vrednost spornega predmeta mora tožnik v skladu z 2. odstavkom 186. člena ZPP navesti v denarni enoti. V točkah (po analogiji s taksno in odvetniško tarifo) označena vrednost spora pomeni, da tožnik vrednosti spornega predmeta ni navedel. Če pa je ni navedel, si ni zagotovil pravice do revizije. Revizija je zato nedovoljena (primerjaj pravno mnenje Občne seje VS RS z dne 14.12.1994, Pravna mnenja, št. II/94, str. 5, 6).

Da tožnik ni ustrezno določil vrednosti spornega predmeta, se je izkazalo že v postopku na prvi stopnji, ko je sodišče, očitno za potrebe taksne odmere, k označeni vrednosti v točkah pripisalo znesek 1.500,00 din, v postopku na drugi stopnji pa je pritožbeno sodišče v sodbi označilo vrednost v znesku 2.250,00 SIT. Nobena od teh vrednosti ne bi zadoščala za dovoljenost revizije.

Ker tožeča stranka z revizijo ni uspela, tožena pa ni uveljavljala stroškov odgovora, je izrek o stroških revizijskega postopka odpadel.