Sklep I Ips 446/2006 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Zahteva obtoženega A.L. za varstvo zakonitosti se zavrže.

[JEDRO]

Zoper pravnomočno odločbo o podaljšanju pripora je zahteva za varstvo zakonitosti dovoljena le v primeru podaljšanja s sklepom Vrhovnega sodišča in v primeru podaljšanja po vložitvi obtožnice.

[OBRAZLOŽITEV]

Z uvodoma navedenim sklepom Okrožnega sodišča v Kopru je bil zoper obtoženega A.L. iz razlogov po 3. točki 1. odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) podaljšan pripor, ki je bil obtožencu po vložitvi obtožnice nazadnje podaljšan dne 20.9.2006, po preteku dveh mesecev pa je senat moral preizkusiti, ali so še dani razlogi za podaljšanje pripora.

Obtoženi A.L. je zoper navedeni sklep dne 17.11.2006 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi 4. odstavka 420. člena ZKP, v kateri uveljavlja kršitev 14., 20. in 27. člena Ustave Republike Slovenije (Ustave).

Vrhovna državna tožilka, spec. A.M., je v odgovoru na zahtevo z dne 14.12.2006 predlagala, da se zavrže.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.

Glede na določbo 4. odstavka 420. člena ZKP se sme zahteva za varstvo zakonitosti vložiti med kazenskim postopkom, ki ni pravnomočno končan, samo zoper pravnomočno odločbo o odreditvi pripora, zoper pravnomočno odločbo o podaljšanju pripora pa le v primeru podaljšanja s sklepom Vrhovnega sodišča in v primeru podaljšanja po vložitvi obtožnice. Sodišče je obtožencu pripor podaljšalo po vložitvi obtožnice, z izpodbijanim sklepom pa ga je podaljšalo po preteku dveh mesecev. Zoper takšno podaljšanje pripora zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti, saj v 4. odstavku 420. člena ZKP za to ni ustrezne pravne podlage.

Edino pravno sredstvo zoper podaljšanje pripora je bilo v tem primeru pritožba na sodišče druge stopnje, kar je obtoženec tudi izkoristil, vendar je Višje sodišče v Kopru s sklepom z dne 29.11.2006 njegovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

Vrhovno sodišče je tako ugotovilo, da zahteva obtoženec A.L. za varstvo zakonitosti ni dovoljena. V skladu z določbo 2. odstavka 423. člena ZKP je zato zahtevo kot nedovoljeno zavrglo.