Sodba I Ips 204/2007 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Zahteva zagovornika osumljenega K.L. za varstvo zakonitosti se zavrne.

[JEDRO] Ugotavljanje okoliščin, povezanih z osumljenčevo identiteto in presoja teh podatkov je stvar dejanskega stanja, ki ga z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče izpodbijati.

[OBRAZLOŽITEV] Preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Murski Soboti je s sklepom z dne 14.5.2007 zoper osumljenega K.L. na podlagi 2. odstavka 525. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) odredil pripor iz pripornega razloga begosumnosti iz 1. točke 1. odstavka 201. člena istega zakona. Senat istega sodišča je s sklepom z dne 15.5.2007 zagovornikovo pritožbo zavrnil kot neutemeljeno. Zagovornik je zoper navedeni pravnomočni sklep pravočasno vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitev kazenskega zakona in bistvenih kršitev določb kazenskega postopka. Predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi, oba napadena sklepa razveljavi ter pripor zoper osumljenca odpravi. Vrhovni državni tožilec A.P. v odgovoru, podanem po 2. odstavku 423. člena ZKP, predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije zahtevo za varstvo kot neutemeljeno zavrne. Meni, da je osumljenčeva identiteta pravilno ugotovljena in da ni sprejemljiva trditev v zahtevi, da so bili osebni podatki osumljenca napačno navedeni že v mednarodni tiralici. Vrhovno sodišče je odgovor vrhovnega državnega tožilca vročilo osumljencu in zagovorniku. Slednji se je izjavil o navedbah vrhovnega državnega tožilca in poudaril, da je zahteva za varstvo zakonitosti utemeljena ter da je potrebno v zvezi z identiteto osumljenca preveriti podatke v Grčiji. Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena. Bistvo izvajanj zahteve za varstvo zakonitosti je v trditvi, da identiteta osumljenca ni pravilno ugotovljena, ker so podatki v mednarodni tiralici napačno navedeni. Vložnik zahteve se sklicuje na osumljenčevo zanikanje storitve kaznivega dejanja in na okoliščine, povezane z naravo njegove zaposlitve, ki kažejo, da se osumljenec nima namena izogniti grškim pravosodnim organom. Meni, da v tej zadevi niso podani pogoji za odreditev pripora iz pripornega razloga po 1. točki 1. odstavka 201. člena ZKP v zvezi z 2. odstavkom 525. člena ZKP. Glede na doslej zbrane podatke v kazenskem spisu in glede na osebne podatke, ki jih je osumljenec navedel ob zaslišanju, ni podlage za sklepanje, da gre za pomoto, ki izhaja že iz napačno navedenih podatkov v mednarodni tiralici. Po drugi strani pa je ugotavljanje okoliščin, povezanih z osumljenčevo identiteto in presoja teh podatkov, stvar dejanskega stanja. Le tega pa po določbi 2. odstavka 420. člena ZKP ni mogoče izpodbijati z zahtevo za varstvo zakonitosti. Vložnik zahteve uveljavlja kršitev kazenskega zakona in bistvene kršitve določb kazenskega postopka, vendar jih konkretno ne opredeli, prav tako jih v obrazložitvi ne utemelji na ustrezen način. Preizkus zakonitosti izpodbijanega sklepa Vrhovno sodišče opravi le v okviru kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik zahteve (1. odstavek 424. člena ZKP). Zahteva sicer meni, da niso podani pogoji za odreditev pripora iz pripornega razloga begosumnosti, izhajajoč po eni strani iz osumljenčeve trditve, da ni dejanski storilec očitanih mu kaznivih dejanj, po drugi strani pa iz navedbe, da ni begosumen. Ker vsebuje izpodbijani pravnomočni sklep presojo dejstev, ki so odločilna z vidika določb 2. odstavka 525. člena ZKP in presojo zakonskih pogojev, ki zadevajo obstoj pripornega razloga begosumnosti, ni utemeljeno nakazovanje zahteve, da je sklep nezakonit. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je ugotovilo, da niso podane kršitve zakona, na katere se sklicuje vložnik zahteve. Zato je zahtevo zagovornika, osumljenega K.L. za varstvo zakonitosti zavrnilo (425. člen ZKP).