Legislator Case Law & Legislation
Sklep I Ips 350/2006 ECLI:SI:VSRS:2006:I.IPS.350.2006 AI generated

Sklep I Ips 350/2006 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Case Number Sklep I Ips 350/2006
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date

Legislator summary

AI generated

Zahteva pooblaščenca zasebnega tožilca M.K. za varstvo zakonitosti se zavrže. Pooblaščenec zasebnega tožilca nima pravice vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.

Legislator headnote

AI generated

Sklep I Ips 350/2006 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije: Okrajno sodišče v Sevnici je obdolženi M.D. za kaznivo dejanje razžalitve po 1. odstavku 169. člena KZ z uvodoma navedenim sklepom izreklo sodni opomin. Ob reševanju pritožbe zagovornika obdolženke je Višje sodišče v Ljubljani izpodbijani sklep spremenilo tako, da je obdolženo M.D. oprostilo obtožbe.

Keywords

AI generated
safety regulations violation procedural defect criminal revision proceedings standing of victims misleading the judicial authorities strait
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Zahteva pooblaščenca zasebnega tožilca M.K. za varstvo zakonitosti se zavrže.

[JEDRO]

Pooblaščenec zasebnega tožilca nima pravice vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.

[OBRAZLOŽITEV]

Okrajno sodišče v Sevnici je obdolženi M.D. za kaznivo dejanje razžalitve po 1. odstavku 169. člena KZ z uvodoma navedenim sklepom izreklo sodni opomin. Ob reševanju pritožbe zagovornika obdolženke je Višje sodišče v Ljubljani izpodbijani sklep spremenilo tako, da je obdolženo M.D. oprostilo obtožbe.

Zoper navedeno pravnomočno sodno odločbo je vložil pooblaščenec zasebnega tožilca zahtevo za varstvo zakonitosti.

Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti zavrglo.

Po 1. odstavku 421. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) smejo zahtevo za varstvo zakonitosti vložiti državni tožilec RS, obdolženec in zagovornik. Po obdolženčevi smrti pa jo smejo v njegovo korist vložiti osebe iz 2. odstavka 367. člena tega zakona (zakonec oziroma oseba, s katero živi obdolženec v zunajzakonski skupnosti, krvni sorodniki v ravni vrsti, posvojitelj, posvojenec, brat, sestra in rejnik). Ker je v konkretni kazenski zadevi vložil zahtevo za varstvo zakonitosti pooblaščenec zasebnega tožilca, torej oseba, ki te pravice nima, je Vrhovno sodišče v skladu z 2. odstavkom 422. člena ZKP zahtevo za varstvo zakonitosti zavrglo.