Sklep I Ips 226/2006 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Zahteva zagovornikov zahtevane osebe B.L. za varstvo zakonitosti se zavrže.

[JEDRO]

ZENPP ne predvideva izrednih pravnih sredstev zoper pravnomočne sklepe sodišč o predaji zahtevane osebe.

[OBRAZLOŽITEV]

I. Z izpodbijanim pravnomočnim sklepom je sodišče odločilo, da se zahtevana oseba B.L. na podlagi Evropskega naloga za prijetje in predajo (ENPP, ki ga je pod opr. št. ... z dne 20.10.2005 izdalo Sodišče za mladoletnike v T.) preda Republiki Italiji zaradi kaznivega dejanja pranja denarja (Riciclaggio po 648. členu Kazenskega zakonika Republike Italije).

II. Zoper ta pravnomočen sklep so zagovorniki zahtevane osebe dne 22.6.2006 vložili zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve določila 120. člena ZKP v zvezi s 3. točko 1. odstavka 420. člena ZKP, ki je vplivala na zakonitost izpodbijanih sklepov. Vrhovnemu sodišču so predlagali, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in izpodbijana sklepa razveljavi.

Vrhovni državni tožilec H.J. iz Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije je v odgovoru na zahtevo, podanem skladno z določbo 2. odstavka 423. člena ZKP dne 5.7.2006, predlagal zavrženje zahteve kot nedovoljene.

III.Zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.

IV.1. Vrhovno sodišče uvodoma pojasnjuje, da je že v več svojih odločbah (opr. št. I Ips 123/2005, I Ips 287/2005, I Ips 307/2005, I Ips 336/2005, I Ips 354/2005) presodilo:

- da je Zakon o Evropskem nalogu za prijetje in predajo (ZENPP) poseben procesni zakon, ki ureja postopek odreditve Evropskega naloga za prijetje in predajo in postopek predaje obdolžencev ter obsojencev med Republiko Slovenijo in drugimi državami, članicami Evropske Unije, ter prevoz obdolžencev in obsojencev med državami članicami Evropske Unije čez ozemlje Republike Slovenije (1. odstavek 1. člena) ter da se določbe Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v skladu z 2. odstavkom 1. člena ZENPP uporabljajo subsidiarno, torej le glede vprašanj, ki v ZENPP niso posebej urejena, - da je upravičenost do vlaganja zahteve za varstvo zakonitosti pred koncem kazenskega postopka izjema, ki jo je kot takšno treba razlagati ozko in da je vprašanje pravnih sredstev (rednih in izrednih) v ZENPP urejeno na način, ki stranki zagotavlja pravico do učinkovitega pravnega sredstva (25. člen Ustave) in da ZENPP ne predvideva izrednih pravnih sredstev zoper pravnomočne sklepe o predaji zahtevane osebe.

2. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je v obravnavani zadevi sodišče z izpodbijanim pravnomočnim sklepom na podlagi Zakona o Evropskem nalogu za prijetje in predajo ugodilo zahtevi italijanskih pravosodnih organov za predajo zahtevane osebe, B.L.

3. Ker v ZENPP zahteva za varstvo zakonitosti ni predvidena, smiselna uporaba določb ZKP pa ne pride v poštev, je Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti zavrglo kot nedovoljeno (2. odstavek 423. člena ZKP).