Sodba I Ips 195/2004 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Zahteva zagovornika obdolženega I.S. za varstvo zakonitosti se zavrne.

[JEDRO] Sprememba okoliščin, ki vplivajo na odreditev pripora ali njegovo podaljšanje, po odločitvi o priporu ne more vplivati na presojo o zakonitosti odločitve, je pa lahko podlaga za odpravo pripora (3. odstavek 200. člena ZKP).

[OBRAZLOŽITEV] Zoper obdolženega I.S. je bil s sklepom Okrožnega sodišča v Celju z dne 16.6.2004 odrejen pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki 1. odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki traja od 14.6.2004 od 18.15 ure naprej. Pritožbo in dodatek k pritožbi obdolženčevega zagovornika je Okrožno sodišče v Celju z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo kot neutemeljeno. Obdolženčev zagovornik, odvetnik I.I. iz C., je dne 28.6.2004 vložil zoper uvodoma navedeni sklep zahtevo za varstvo zakonitosti. V zahtevi uveljavlja, da je sodišče preuranjeno zavrnilo pritožbo. Zoper obdolženca ni odprt še drug kazenski postopek, saj je bila po opravljenih posameznih preiskovalnih opravilih pred Okrajnim sodiščem v Velenju ovadba zoper osumljenega zavržena. Sodišče se v izpodbijanem sklepu tudi ni izreklo glede obstoja okoliščin, ki bi narekovale uporabo člena 195.a ZKP. Poleg tega je bila na dan vložitve pritožbe oškodovanka napotena za dva meseca v "Otroški dom" v M., za te navedbe pa ni mogel priložiti pisnih dokazov. Zahtevi je zato priložil začasno odločbo Centra za socialno delo M., ta center pa bo izdal odločbo, s katero bo oškodovanko zaradi varnostnih razlogov zadržal v domu do osemnajstega leta starosti, tako da ne bo prav nobene možnosti za stik med obdolžencem in oškodovanko. Iz teh razlogov zagovornik meni, da ne morejo biti več podane okoliščine za ponovitveno nevarnost po 3. točki 1. odstavka 201. člena ZKP. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi ugodi in obdolženca izpusti na prostost. Vrhovni državni tožilec A.P. v odgovoru na zahtevo z dne 5.7.2004 predlaga, da vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti kot neutemeljeno zavrne. Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena. Okrožno sodišče v Celju z izpodbijanim sklepom ni kršilo določb Zakona o kazenskem postopku, kot to uveljavlja obdolženčev zagovornik. V času ko je odločalo, ni imelo v spisu nobenega uradnega dokumenta o napotitvi oškodovanke v "Otroški dom" v M., zagovornikova naknadna predložitev začasne odločbe Centra za socialno delo M. pa ne more retroaktivno vplivati na odločitev sodišča in njeno presojo. Tudi preiskovalna dejanja pred Okrajnim sodiščem v Velenju so bila opravljena. Obdolženčev zagovornik s trditvijo, da ne obstajajo več okoliščine za ponovitveno nevarnost pri obdolžencu, v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja v izpodbijanem sklepu, kar pa glede na izrecno določbo 2. odstavka 420. člena ZKP s tem izrednim pravnim sredstvom ni mogoče uveljaviti. Sprememba okoliščin, ki vplivajo na odreditev pripora ali njegovo podaljšanje, po odločitvi o priporu ne morejo vplivati na presojo o zakonitosti odločitve, je pa lahko podlaga za odpravo pripora (člen 200/3 ZKP). Vrhovno sodišče je torej ugotovilo, da je izpodbijani sklep zakonit, zato je zahtevo obdolženčevega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno v skladu z določbo 425. člena ZKP.