Sklep I Ips 345/2002 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedZahteva za varstvo zakonitosti, vložena na podlagi 559. člena ZKP, je pravočasna, če je bila vložena do 3.1.1997. Obsojena S.K. je bila s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 23.10.1945 v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča LRS z dne 18.5.1946, pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja ovaduštva po 3. točki 3. člena ZKND na pet let odvzema prostosti s prisilnim delom, v katero se ji je vštel preiskovalni zapor od 9.8.1945 dalje, na izgubo političnih in državljanskih pravic za dobo pet let in na plačilo stroškov kazenskega postopka in izvršitve kazni.
Legislator headnote
AI generatedSklep I Ips 345/2002 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije: člena ZKP, je pravočasna, če je bila vložena do 3.1.1997. Obsojena S.K. je bila s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 23.10.1945 v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča LRS z dne 18.5.1946, pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja ovaduštva po 3. točki 3. člena ZKND na pet let odvzema prostosti s prisilnim delom, v katero se ji je vštel preiskovalni zapor od 9.8.1945 dalje, na izgubo političnih in državljanskih pravic za dobo pet let in na plačilo stroškov kazenskega postopka in izvršitve kazni.
Keywords
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Zahteva zagovornice obs. S.K. za varstvo zakonitosti se zavrže.
[JEDRO]
Zahteva za varstvo zakonitosti, vložena na podlagi 559. člena ZKP, je pravočasna, če je bila vložena do 3.1.1997.
[OBRAZLOŽITEV]
Obsojena S.K. je bila s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 23.10.1945 v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča LRS z dne 18.5.1946, pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja ovaduštva po 3. točki 3. člena ZKND na pet let odvzema prostosti s prisilnim delom, v katero se ji je vštel preiskovalni zapor od 9.8.1945 dalje, na izgubo političnih in državljanskih pravic za dobo pet let in na plačilo stroškov kazenskega postopka in izvršitve kazni.
Zoper sodbo je zagovornica obsojenke vložila zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve kazenskega zakona, češ da dejanje, zaradi katerega je bila S.K. obsojena, ni bilo kaznivo dejanje. Sodba ne trdi in ne navaja dokazov, da je obsojenka naznanila M.Č. z namenom, da izzove ukrepe terorja in prisiljevanja in s cilji iz 2. člena ZKND. Ti cilji aprila 1944, ko naj bi bilo dejanje storjeno, sploh niso mogli biti varovani z ZKND. Sodba ne temelji na prepričljivih dokazih in ne navaja dejstev in dokazov za vzročno zvezo med ovadbo, aretacijo, internacijo in smrtjo M.Č., zato je sodba pomanjkljiva v smislu 11. točke 1. odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP).
Vrhovno državno tožilstvo odgovarja, da je treba zahtevo za varstvo zakonitosti zavreči kot prepozno. Vložena je bila 22.10.2002, po določbah 559. člena ZKP pa bi bila zahteva pravnomočna, če bi bila vložena pred 1.1.1997.
Na podlagi sodne dohodne štampiljke Vrhovno sodišče ugotavlja, da je bila zahteva za varstvo zakonitosti prejeta neposredno pri Okrožnem sodišču v Ljubljani dne 22.10.2002. Po določbah 559. člena ZKP je smela zagovornica vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti zoper sodbo, ki je postala pravnomočna pred uveljavitvijo tega zakona, v roku dveh let od njegove uveljavitve. Po določbi 566. člena ZKP je ta zakon začel veljati 1.1.1995 in je torej dveletni rok za pravočasno vložitev zahteve za varstvo zakonitosti potekel 3.1.1997.
Zahteva zagovornice je bila zato vložena prepozno in jo je treba kot tako na podlagi 2. odstavka 423. člena ZKP zavreči.