Sodba I Ips 171/2004 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Zahteva obdolženega M.V. za varstvo zakonitosti se zavrne.

[JEDRO]

Obdolženec v zahtevi navaja, da trpi za kronično epilepsijo in v zvezi s tem razpolaga tudi z zdravstveno dokumentacijo. Trdi, da je postopek zoper njega konstrukt oziroma posledica lažnih ovadb in uveljavlja razlog zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, zaradi katerega zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).

[OBRAZLOŽITEV]

Po vloženi obtožnici zaradi nadaljevanega kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki 1. odstavka 212. člena v zvezi s 1. odstavkom 211. člena KZ, nadaljevanega kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po 1. odstavku 224. člena KZ in kaznivega dejanja krive ovadbe po 1. odstavku 288. člena KZ je izvenobravnavni senat Okrožnega sodišča v Kopru na podlagi 2. odstavka 272. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) obdolženemu M.V. podaljšal pripor iz pripornega razloga po 3. točki 1. odstavka 201. člena ZKP. Pritožbo obdolženca je višje sodišče s sklepom z dne 25.5.2004 zavrnilo kot neutemeljeno.

Zoper navedeni pravnomočni sklep je obdolženec dne 27.5.2004 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. Predlaga odpravo pripora.

Vrhovna državna tožilka K.U.K. v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti, podanem v skladu z določbo 2. odstavka 423. člena ZKP, meni, da zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena. Sodišče je utemeljeno tudi po vloženi obtožbi zoper obdolženca podaljšalo pripor, saj so na njegovi strani podane okoliščine, ki glede na večje število kaznivih dejanj in prejšnje življenje obdolženca narekujejo zaključek, da je pri njem še zmeraj podan priporni razlog ponovitvene nevarnosti. Te okoliščine se v času trajanja postopka namreč niso spremenile in je zato pripor utemeljeno podaljšan. Izpodbijana sklepa pa tudi ne vsebujeta kršitev materialnega ali procesnega zakona.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

S tem, ko obdolženec v zahtevi navaja, da boluje za kronično epilepsijo ter da v zvezi s tem razpolaga tudi z zdravstveno dokumentacijo, da je postopek zoper njega konstrukt oziroma posledica lažnih ovadb, uveljavlja razlog zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Ker iz tega razloga v skladu z 2. odstavkom 420. člena zahteve ni mogoče vložiti in ker so obdolženčeve navedbe bodisi takšne (o bolezni), ki jih je sodišče že upoštevalo, bodisi zgolj pavšalne narave (da je postopek zoper njega posledica lažnih ovadb policije), tudi niso vnesle dvoma o resničnosti odločilnih dejstev, ki so bila ugotovljena v odločbi, zoper katero je zahteva vložena, je Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo je vložil obdolženec, zavrnilo kot neutemeljeno (425. člen ZKP).