Sodba I Ips 220/2003 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Zahteva obsojenega V.P. ml. za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obsojenca se oprosti povrnitve stroškov, nastalih s tem izrednim pravnim sredstvom.

[JEDRO]

Podpis sodnika na pisanju, s katerim je sodišče obsojencu vročilo obtožnico, ne predstavlja opravljanja preiskovalnih dejanj, saj se vročitev obtožnice opravi, ko je preiskava že končana. Izločitveni razlog iz 4. točke 39. člena ZKP zato ni podan.

[OBRAZLOŽITEV]

Okrožno sodišče v Celju je s sodbo z dne 13.12.2002 v postopku neprave obnove zoper obsojenega V.P. ml., zaradi kaznivega dejanja goljufije po 2. in 1. odstavku 217. člena KZ, spremenilo sodbi Okrožnega sodišča v Celju z dne 4.1.2000 in Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 13.4.2001 in obsojencu izreklo enotno kazen tri leta in tri mesece zapora. Višje sodišče v Celju je s sodbo z dne 4.2.2003 zavrnilo obsojenčevo pritožbo in potrdilo navedeno sodbo.

Obsojenec je zoper navedeno odločbo vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka. Meni, da ob izdaji sodbe sodišča prve stopnje ne bi smel sodelovati okrožni sodnik A.P., ki da je leta 1994 sodeloval v preiskavi v isti zadevi. V nasprotju z določili 4. in 5. točke 38. člena ZKP naj bi ob izdaji odločbe sodišča druge stopnje sodelovala višja sodnika svetnika B.F. in M.B., ki sta že odločala o pritožbi zoper eno od sodb, ki sta bili spremenjeni v postopku neprave obnove.

Vrhovni državni tožilec A.P. je v odgovoru na zahtevo, ki ga je podal skladno z 2. odstavkom 423. člena ZKP, predstavil razloge, zaradi katerih zahteva ni utemeljena in predlagal, naj jo Vrhovno sodišče zavrne.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Po določbi 39. člena ZKP sodnik oziroma sodnik porotnik (med drugim) ne sme opravljati sodniške dolžnosti, če je v isti kazenski zadevi opravljal preiskovalna dejanja (4. točka) ali če je v isti zadevi sodeloval pri izdaji odločbe nižjega sodišča ali če je pri istem sodišču sodeloval pri izdaji odločbe, ki se izpodbija s pritožbo ali z zahtevo za varstvo zakonitosti (5. točka).

Obsojeni V.P. ml. je zahtevi za varstvo zakonitosti priložil pisanje, s katerim mu je sodišče vročilo obtožnico, na njem pa je podpisan sodnik A.P. Sodelovanje tega sodnika pri vročitvi obtožnice obdolžencu ne predstavlja opravljanja preiskovalnih dejanj, kot to zmotno tolmači vložnik zahteve, saj se vročitev obtožnice opravlja po tem, ko je preiskava že končana. Iz kazenskega spisa ne izhaja, da bi sodnik A.P. v kazenskem postopku zoper obsojenca pred izdajo izpodbijane sodbe sodeloval na drug način. Zatrjevana izločitvena razloga iz 4. in 5. točke 39. člena ZKP tako nista podana. Prav tako ne obstoji nobeden od teh razlogov glede višjih sodnikov svetnikov B.F. in M.B. Dejstvo, da sta kot sodnika Višjega sodišča v Celju odločala v pritožbenem postopku v zadevi ... ne predstavlja ovire, da ne bi smela odločati o pritožbi v zadevi ...

Kršitev, na katero se obsojenec sklicuje v zahtevi, ni podana.

Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti zato skladno s 425. členom ZKP zavrnilo kot neutemeljeno.

Glede na obsojenčevo premoženjsko stanje in dejstvo, da prestaja zaporno kazen, ga je Vrhovno sodišče v skladu z določbo 4. odstavka 95. člena v zvezi z 98.a členom ZKP oprostilo povrnitve stroškov, nastalih v postopku o zahtevi za varstvo zakonitosti.