Sklep II Ips 197/94 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrže. Vsaka stranka nosi svoje stroške revizijskega postopka.

[JEDRO] Po 1. odst. 400. čl. Zakona o pravdnem postopku je revizija kot izredno pravno sredstvo dovoljena le proti tistemu sklepu sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. V tej pravdni zadevi je bil z izpodbijanim sklepom sodišča druge stopnje potrjen sklep sodišča prve stopnje o prekinitvi postopka do pravnomočne rešitve dveh drugih zadev. Ker ne gre za sklep po citirani zakonski določbi, revizija proti njemu ni dovoljena in jo je moralo revizijsko sodišče zavreči (392. čl. ZPP).

[OBRAZLOŽITEV] Sodišče prve stopnje je s sklepom odločilo, da se postopek v tej pravdni zadevi prekine do pravnomočnosti pravdne zadeve istega sodišča opr. št. II P in nepravdne zadeve N. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo proti temu sklepu zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Tožnik je vložil proti sklepu sodišča druge stopnje revizijo, v kateri uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in zavrne predlog za prekinitev postopka. Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil, in toženi stranki, ki je vložila odgovor na revizijo. V njem izpodbija revizijske navedbe tožeče stranke in predlaga zavrnitev revizije. Revizija ni dovoljena. Po 1.odst. 400.čl. Zakona o pravdnem postopku je revizija kot izredno pravno sredstvo dovoljena le proti tistemu sklepu sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. V tej pravdni zadevi je bil z izpodbijanim sklepom sodišča druge stopnje potrjen sklep sodišča prve stopnje o prekinitvi postopka do pravnomočne rešitve dveh drugih zadev. Ker ne gre za sklep po citirani zakonski določbi, revizija proti njemu ni dovoljena in jo je moralo revizijsko sodišče zavreči (392. čl. ZPP) Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbah 1. odst. 154. čl., 1. odst. 155. čl. in 1. odst. 166. čl. ZPP. Tožeča stranka nosi revizijske stroške, ker z revizijo ni uspela, tožena stranka pa stroške odgovora na revizijo, ker teh v konkretnem primeru ni mogoče šteti za potrebne pravdne stroške, ki jih mora povrniti nasprotna stranka.