Sodba I Ips 334/2002 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Zahteva zagovornice obsojenega A.G. za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obsojenec je dolžan plačati kot stroške, nastale v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom, povprečnino v znesku 100.000,00 tolarjev.

[JEDRO]

V postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče izpodbijati višine izrečene kazni, saj takšen razlog ni predviden v 1. odstavku 420. člena ZKP.

[OBRAZLOŽITEV]

S sodbo Okrožnega sodišča v Kranju z dne 8.4.2002 je bil obtoženi A.G. spoznan za krivega kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po 1. in 2. odstavku 325. člena KZ ter mu je bila izrečena pogojna obsodba, v kateri mu je bila določena kazen 8 mesecev zapora s preizkusno dobo 3 let. Višje sodišče v Ljubljani je s sodbo z dne 24.9.2002 deloma ugodilo pritožbi državne tožilke ter prvostopno sodbo v odločbi o kazenski sankciji spremenilo tako, da je obtožencu izreklo kazen 6 mesecev zapora.

Zagovornica obsojenega A.G., odvetnica S.V. iz L., je 4.11.2002 vložila zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri uveljavlja kršitev kazenskega zakona in predlaga, da Vrhovno sodišče drugostopno sodbo razveljavi in potrdi sodbo prvostopenjskega sodišča oziroma da jo spremeni. Poleg tega je predlagala, da se izvršitev pravnomočne sodbe odloži oziroma prekine.

Vrhovni državni tožilec M.V. je v odgovoru na zahtevo predlagal zavrnitev zahteve.

Zahteva zagovornice obsojenega A.G. za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

V zahtevi za varstvo zakonitosti namreč zagovornica uveljavlja olajševalne okoliščine na strani obsojenca ter na podlagi tega sklepa, da je odločitev drugostopenjskega sodišča nepravilna in pomeni kršitev kazenskega zakona, ker naj bi kršitev kazenskega zakona pomenila tudi napačna odločitev glede kazni. Sodišče druge stopnje je obsojencu izreklo kazen po 2. odstavku 325. člena v okviru predpisane kazni. S takšno odločitvijo ni kršilo določb Kazenskega zakonika. Višine izrečene kazni pa v tem postopku ni mogoče izpodbijati, saj takšen razlog ni predviden v 1. odstavku 420. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP).

Prav tako je neutemeljeno zagovornica s tem izrednim pravnim sredstvom napada tudi pritožbo državnega tožilstva, saj le-ta ne more biti predmet zahteve za varstvo zakonitosti.

Izrek o stroških, nastalih v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom, temelji na določilu 98.a člena v zvezi s 1. odstavkom 95. člena ZKP, pri čemer je povprečnina odmerjena v skladu z določilom 3. odstavka 92. člena ZKP.