Sklep I Ips 376/2003 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Zahteva zagovornika obt. S.K. za varstvo zakonitosti se zavrže.

[JEDRO] V primeru, ko je bil sklep o podaljšanju pripora izdan po določbi 2. odstavka 207. člena ZKP med opravljanjem glavne obravnave, zahteve za varstvo zakonitosti zoper njega ni mogoče vložiti.

[OBRAZLOŽITEV] Okrožno sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 2.12.2003 po določbi 2. odstavka 207. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) podaljšalo pripor zoper obt. S.K. iz pripornih razlogov begosumnosti in ponovitvene nevarnosti po 1. in 3. točki 1. odstavka 201. člena ZKP. Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 16.12.2003 pritožbo zagovornika obt. S.K. zavrnilo kot neutemeljeno. Zagovornik obtoženca, odvetnik B.G. iz S., je dne 22.12.2003 vložil zoper navedeni pravnomočni sklep zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in kršitve 22. ter 25. člena Ustave Republike Slovenije. Predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da zoper obt. S.K. odpravi pripor. Vrhovni državni tožilec svetnik F.M. v odgovoru, podanem v skladu z določbo 2. odstavka 423. člena ZKP, meni, da je zahteva za varstvo zakonitosti neutemeljena. Ocenjuje, da sta podana priporna razloga po 1. in 3. točki 1. odstavka 201. člena ZKP. Okoliščini, ki ju je ugotovilo sodišče v napadenem sklepu, da obdolženec ni državljan Republike Slovenije in da je v naši državi dalj časa bival pod lažnim imenom, zanesljivo kažeta na nevarnost, da bi na prostosti pobegnil. Okoliščina, da se je obdolženec kot tuj državljan, ki v Republiki Sloveniji nima lastnih sredstev za preživljanje, vključil v združbo za izvrševanje kaznivega dejanja po 3. odstavku 311. člena KZ in tudi sodeloval pri izvršitvi kaznivega dejanja, kar je ugotovilo sodišče v napadenem sklepu, kaže na nevarnost, da bi na prostosti ponovil tako kaznivo dejanje. Razlogi za odreditev pripora, vsebovani v obrazložitvi sklepa sodišča, niso nejasni, saj vsebujejo izrecno navedbo omenjene okoliščine, ki kaže na ponovitveno nevarnost. Zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena. Po 4. odstavku 420. člena ZKP se sme med kazenskim postopkom, ki ni pravnomočno končan, vložiti zahteva za varstvo zakonitosti samo zoper pravnomočno odločbo o odreditvi pripora, zoper pravnomočno odločbo o podaljšanju pripora pa le v primeru podaljšanja s sklepom senata Vrhovnega sodišča (2. odstavek 205. člena ZKP) in v primeru podaljšanja po vložitvi obtožnice (2. odstavek 272. člena ZKP). V obravnavanem primeru, ko gre za podaljšanje pripora po določbi 2. odstavka 207. člena ZKP med opravljanjem glavne obravnave, zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti. Zato je Vrhovno sodišče Republike Slovenije zagovornikovo zahtevo za varstvo zakonitosti v skladu z določbo 2. odstavka 423. člena ZKP zavrglo kot nedovoljeno.