Sodba I Ips 48/2001 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Zahtevi vrhovne državne tožilke za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijana sodba v odločbi o kazenski sankciji spremeni tako, da se obsojencu v izrečeni pogojni obsodbi določi enotna kazen 2 (dve) leti zapora.

[JEDRO] V skladu z določbo 1. odstavka 51. člena KZ sme sodišče v pogojni obsodbi določiti kazen največ dve leti zapora.

[OBRAZLOŽITEV] S sodbo, navedeno v uvodu, je Okrajno sodišče na Vrhniki spoznalo obsojenega K.K. za krivega storitve dvajsetih kaznivih dejanj goljufije po 1. odstavku 217. člena KZ. Po 51. členu KZ je obsojencu izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je za vsako izmed kaznivih dejanj po 1. odstavku 217. člena KZ določilo po dva meseca in petnajst dni zapora, zatem pa je obsojencu na podlagi 2. točke 2. odstavka 47. člena KZ določilo enotno kazen treh let in šestih mesecev zapora ob upoštevanju kazni treh mesecev zapora, ki mu je bila določena za kaznivo dejanje goljufije po 1. odstavku 217. člena KZ v pogojni obsodbi, izrečeni s sodbo Okrajnega sodišča v Škofji Loki z dne 28.04.1997. Zoper takšno sodbo je dne 29.01.2001 vložila republiška državna tožilka B.B. zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve kazenskega zakona (1. točka 1. odstavka 420. člena ZKP - razlog iz 5. točke 372. člena ZKP). Vrhovnemu sodišču predlaga, da pravnomočno sodno odločbo spremeni tako, da bo v pogojni obsodbi določena kazen določena skladno s 1. odstavkom 51. člena KZ. Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena. 1. odstavek 51. člena KZ določa, da se sme pogojna obsodba izreči, če sodišče storilcu določi kazen zapora do dveh let ali denarno kazen. Že sam kazenski zakon torej postavlja mejo za višino določene kazni, oziroma povedano drugače, sodišče sme v pogojni obsodbi določiti kazen največ dve leti zapora (ne pa višje kazni). S tem ko je sodišče pri odločanju v pogojni obsodbi prekoračilo mejo, določeno z zakonom, je kršilo kazenski zakon v škodo obsojenca (kršitev iz 5. točke 372. člena ZKP). Glede na navedeno je bilo potrebno zahtevi za varstvo zakonitosti, ki jo je vložila vrhovna državna tožilka, ugoditi ter v smislu 1. odstavka 426. člena ZKP izpodbijano sodbo spremeniti in kršitev zakona odpraviti. Zato je Vrhovno sodišče v okviru pogojne obsodbe določilo enotno kazen 2 (dve) leti zapora, torej kazen, katere višina ustreza v zakonu določenim okvirjem za izrek takšne kazenske sankcije.