Legislator Case Law & Legislation
DE FR IT EN
Analyze in Legislator
Sklep I Ips 29/2003 ECLI:SI:VSRS:2003:I.IPS.29.2003 AI generated

Sklep I Ips 29/2003 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Case Number Sklep I Ips 29/2003
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Open official source Machine-readable Markdown (.md)

Legislator summary

AI generated

Zahteva oškodovanca kot tožilca R.Š. za varstvo zakonitosti se zavrže kot nedovoljena. Zahtevo za varstvo zakonitosti smejo po določilu 1. odstavka 421. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) vložiti državni tožilec Republike Slovenije, obdolženec in zagovornik, po obdolženčevi smrti pa jo smejo v njegovo korist vložiti tudi osebe iz drugega odstavka 367. člena ZKP. Oškodovanec kot tožilec, čeprav je stranka v kazenskem postopku, torej ne more vložiti tega izrednega pravnega sredstva. Zato je Vrhovno sodišče zahtevo oškodovanca kot tožilca R.Š. za varstvo zakonitosti zavrglo kot nedovoljeno (2. odstavek 422. člena ZKP).

Legislator headnote

AI generated

Sklep I Ips 29/2003 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije: za varstvo zakonitosti se zavrže kot nedovoljena. Zahtevo za varstvo zakonitosti smejo po določilu 1. odstavka 421. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) vložiti državni tožilec Republike Slovenije, obdolženec in zagovornik, po obdolženčevi smrti pa jo smejo v njegovo korist vložiti tudi osebe iz drugega odstavka 367. člena ZKP. Oškodovanec kot tožilec, čeprav je stranka v kazenskem postopku, torej ne more vložiti tega izrednega pravnega sredstva. Zato je Vrhovno sodišče zahtevo oškodovanca kot tožilca R.Š. za varstvo zakonitosti zavrglo kot nedovoljeno (2. odstavek 422. člena ZKP).

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Zahteva oškodovanca kot tožilca R.Š. za varstvo zakonitosti se zavrže kot nedovoljena.

[JEDRO]

Oškodovanec kot tožilec ne more vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.

[OBRAZLOŽITEV]

Zahtevo za varstvo zakonitosti smejo po določilu 1. odstavka 421. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) vložiti državni tožilec Republike Slovenije, obdolženec in zagovornik, po obdolženčevi smrti pa jo smejo v njegovo korist vložiti tudi osebe iz drugega odstavka 367. člena ZKP. Oškodovanec kot tožilec, čeprav je stranka v kazenskem postopku, torej ne more vložiti tega izrednega pravnega sredstva. Zato je Vrhovno sodišče zahtevo oškodovanca kot tožilca R.Š. za varstvo zakonitosti zavrglo kot nedovoljeno (2. odstavek 422. člena ZKP).