Legislator Case Law & Legislation
DE FR IT EN
Analyze in Legislator
Sklep I Ips 28/2003 ECLI:SI:VSRS:2003:I.IPS.28.2003 AI generated

Sklep I Ips 28/2003 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Case Number Sklep I Ips 28/2003
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Open official source Machine-readable Markdown (.md)

Legislator summary

AI generated

Zahteva oškodovanca kot tožilca R.Š. za varstvo zakonitosti se zavrže kot nedovoljena. Po določilu 1. odstavka 421. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) smejo zahtevo za varstvo zakonitosti vložiti državni tožilec Republike Slovenije, obdolženec in zagovornik, po obdolženčevi smrti pa jo smejo v njegovo korist vložiti osebe iz drugega odstavka 367. člena ZKP. Oškodovanec kot tožilec torej ni procesni udeleženec, ki bi lahko vložil to izredno pravno sredstvo. Zato je Vrhovno sodišče zahtevo oškodovanca kot tožilca R.Š. za varstvo zakonitosti zavrglo kot nedovoljeno (2. odstavek 422. člena ZKP).

Legislator headnote

AI generated

Sklep I Ips 28/2003 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije: za varstvo zakonitosti se zavrže kot nedovoljena. Po določilu 1. odstavka 421. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) smejo zahtevo za varstvo zakonitosti vložiti državni tožilec Republike Slovenije, obdolženec in zagovornik, po obdolženčevi smrti pa jo smejo v njegovo korist vložiti osebe iz drugega odstavka 367. člena ZKP. Oškodovanec kot tožilec torej ni procesni udeleženec, ki bi lahko vložil to izredno pravno sredstvo. Zato je Vrhovno sodišče zahtevo oškodovanca kot tožilca R.Š. za varstvo zakonitosti zavrglo kot nedovoljeno (2. odstavek 422. člena ZKP).

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Zahteva oškodovanca kot tožilca R.Š. za varstvo zakonitosti se zavrže kot nedovoljena.

[JEDRO]

Oškodovanec kot tožilec ne more vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.

[OBRAZLOŽITEV]

Po določilu 1. odstavka 421. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) smejo zahtevo za varstvo zakonitosti vložiti državni tožilec Republike Slovenije, obdolženec in zagovornik, po obdolženčevi smrti pa jo smejo v njegovo korist vložiti osebe iz drugega odstavka 367. člena ZKP. Oškodovanec kot tožilec torej ni procesni udeleženec, ki bi lahko vložil to izredno pravno sredstvo. Zato je Vrhovno sodišče zahtevo oškodovanca kot tožilca R.Š. za varstvo zakonitosti zavrglo kot nedovoljeno (2. odstavek 422. člena ZKP).