Sklep II Ips 599/93 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrže.

[JEDRO] Tožeča stranka je s tožbo z dne 11.6.1992 zahtevala izpraznitev in izročitev stanovanja. Ker predmet obravnavanja ni stanovanjska pravica, gre za premoženjskopravni spor, pri katerem je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta. Po 2. odst. 186. čl. Zakona o pravdnem postopku mora tožnik v takem primeru navesti vrednost spornega predmeta v tožbi, da si na ta način zagotovi pravico do revizije. Po podatkih spisa je tožeča stranka navedla vrednost spornega predmeta v višini 18.200,00 SIT šele na drugem naroku za glavno obravnavo 17.11.1992. Ker tožeča stranka ni ravnala po 2. odst. 186. čl. ZPP, stranki nimata pravice do revizije in je zato moralo revizijsko sodišče revizijo zavreči (392. čl. ZPP).

[OBRAZLOŽITEV] Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da mora tožena stranka izprazniti in izročiti tožeči stranki enosobno stanovanje v 15 dneh in podrejeni zahtevek za izpraznitev in izročitev stanovanja najkasneje do 19.10.1992. Na pritožbo tožeče stranke je sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje tako spremenilo, da je ugodilo primarnemu zahtevku in naložilo toženi stranki izpraznitev in izročitev stanovanja v 15 dneh. Tožena stranka je vložila proti sodbi sodišča druge stopnje revizijo, v kateri uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 13. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo razveljavi, podrejeno pa, da jo spremeni in tožbeni zahtevek zavrne. Revizija ni dovoljena. Tožeča stranka je s tožbo z dne 11.6.1992 zahtevala izpraznitev in izročitev stanovanja. Ker predmet obravnavanja ni stanovanjska pravica, gre za premoženjskopravni spor, pri katerem je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta. Po 2. odst. 186. čl. Zakona o pravdnem postopku mora tožnik v takem primeru navesti vrednost spornega predmeta v tožbi, da si na ta način zagotovi pravico do revizije. Po podatkih spisa je tožeča stranka navedla vrednost spornega predmeta v višini 18.200,00 SIT šele na drugem naroku za glavno obravnavo 17.11.1992. Tak znesek je bil očitno kasneje vpisan s kemičnim svinčnikom na tožbo in odgovor na tožbo. Ker tožeča stranka ni ravnala po 2. odst. 186. čl. ZPP, stranki nimata pravice do revizije in je zato moralo revizijsko sodišče revizijo zavreči (392. čl. ZPP).