Sklep I Ips 361/2001 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Zahteva zagovornika obs. R.K. za varstvo zakonitosti se zavrže kot nedovoljena.

[JEDRO] Zagovornik obsojenca, čeprav je procesni udeleženec, ne more vložiti zahteve za varstvo zakonitosti v svojo korist.

[OBRAZLOŽITEV] Okrožno sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 11.5.2001 na podlagi 1. odstavka 94. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) odločilo, da je zagovornik obs. R.K., odvetnik M.J. iz L., dolžan plačati povprečnino v znesku 100.000 tolarjev. Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 10.7.2001 njegovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno. Zoper pravnomočni sklep je zagovornik obs. R.K., odvetnik M.J. iz L., vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri uvodoma navaja, da jo vlaga zaradi kršitve kazenskega zakona in bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, predlaga pa, da Vrhovno sodišče pravnomočni sklep spremeni ali pa ga razveljavi. Po določilu 1. odstavka 420. člena ZKP se sicer sme zoper pravnomočno sodno odločbo in zoper sodni postopek, ki je tekel pred tako pravnomočno odločbo, vložiti po pravnomočno končanem kazenskem postopku zahteva za varstvo zakonitosti v primerih, ki so našteti v tem členu. Vendar pa je iz določb 1. in 2. odstavka 421. člena ZKP povsem jasno razvidno, da je mogoče navedeno izredno pravno sredstvo vložiti le v korist obdolženca oziroma obsojenca, oziroma da sme vložiti državni tožilec Republike Slovenije zahtevo za varstvo zakonitosti tudi v škodo obdolženca oziroma obsojenca. Zagovornik obsojenca, čeprav je procesni udeleženec, torej zahteve za varstvo zakonitosti ne more vložiti v svojo korist. Zahtevo za varstvo zakonitosti je vložil obsojenčev zagovornik, odvetnik M.J. iz L., ki torej ni imel pravice, da vloži tako izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno odločbo, s katero mu je bilo v skladu z določilom 1. odstavka 94. člena ZKP naloženo plačilo povprečnine. Zato je Vrhovno sodišče njegovo zahtevo za varstvo zakonitosti zavrglo kot nedovoljeno (2. odstavek 423. člena ZKP).