Sodba I Ips 350/2001 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Zahteva obt. A.V. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO] V postopku odločanja o zahtevi za varstvo zakonitosti zoper sklep o podaljšanju pripora glede na določilo 1. odstavka v zvezi s 4. odstavkom 420. člena ZKP ni mogoče odločiti o predlogu za izločitev videoposnetka, na katerem je posnet obtoženec. Obtoženec lahko predlaga njegovo izločitev na podlagi 3. odstavka 340. člena ZKP, o čemer odloči sodišče s posebnim sklepom.

[OBRAZLOŽITEV] Okrožno sodišče v Mariboru je s sklepom z dne 16.10.2001 po preizkusu, opravljenem na podlagi 2. odstavka 207. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), odločilo, da se zoper obt. A.V. iz pripornega razloga po 3. točki 1. odstavka 201. člena ZKP pripor podaljša še za dva meseca, to je do 17.12.2001. Višje sodišče v Mariboru je s sklepom z dne 30.10.2001 pritožbo obt. A.V., vloženo zoper sklep o podaljšanju pripora, zavrnilo kot neutemeljeno. V zahtevi za varstvo zakonitosti obt. A.V. navaja, da je že v pritožbi zoper sklep o podaljšanju pripora navajal, da je zaradi napak policije in tožilstva že 17 mesecev v priporu, ker ga v postopku obremenjuje video posnetek, ki je bil posnet v tujem prostoru. Za to pa policija ni imela ustreznega dovoljenja preiskovalnega sodnika, ampak je bil posnetek napravljen na podlagi odredbe okrožnega tožilstva z dne 9.12.1999 in na podlagi odredbe Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 15.12.1999 in sicer za obt. V.P., kar pa ne zadošča za snemanje v tujem prostoru, ker je za to potrebna odredba po 151. členu ZKP. Zato je omenjeni posnetek, ki naj bi nastal 6.1.2000, nezakonit. Zato so s podaljšanjem pripora grobo kršene temeljne človekove pravice ter tudi določila ZKP. Zato predlaga, da Vrhovno sodišče sklep o priporu razveljavi in pripor zoper njega odpravi. Vrhovni državni tožilec Republike Slovenije A.P., v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti, ki ga je podal na podlagi 2. odstavka 423. člena ZKP, meni, da zahteva obt. A.V. za varstvo zakonitosti ni utemeljena, pri tem pa navaja, da obtoženec ponavlja navedbe, ki jih je v zahtevi za varstvo zakonitosti navajal že njegov zagovornik in o kateri je Vrhovno sodišče že odločilo s sodbo z dne 12.4.2001. Poudarja, da z navedbami, da policija ni imela ustreznega dovoljenja za snemanje v tujem prostoru, skuša prikazati, da se sklep o utemeljenosti suma opira na dokaz, pridobljen s kršitvijo določil kazenskega postopka, da gre torej za dokaz, na katerega se sodna odločba ne more opreti. O takem stališču je Vrhovno sodišče že zavzelo stališče ter navedlo, da obtoženec lahko predlaga, da se listine izločijo iz spisa, o čemer pa mora sodišče odločiti s posebnim sklepom, ko bo preizkusilo obtoženčeve navedbe o nezakonito pridobljenih dokazih. Zahteva obt. A.V. za varstvo zakonitosti ni utemeljena. O stališču zagovornika obt. A.V., da bi moralo sodišče izločiti iz spisa poročilo tajnega policijskega delavca ter tudi videoposnetek, na katerem je posnet tudi obt. A.V., ki se vozi v avtomobilu, ter audio kaseto s pogovorom, v katerem naj bi sodeloval tudi obt. A.V., je Vrhovno sodišče Republike Slovenije že zavzelo stališče v razlogih sodbe z dne 12.4.2001, opr. št. I Ips 103/2001, s katero je zavrnilo zahtevo zagovornika obt. A.V., vloženo zoper sklep Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 20.1.2001 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru z dne 6.3.2001. Poudarilo je, da v tej fazi kazenskega postopka lahko vložnik predlaga, da se take listine na podlagi 3. odstavka 340. člena ZKP izločijo iz spisa, ter da o takem predlogu, ki ga seveda predhodno oceni, odloči sodišče s posebnim sklepom, ter da v postopku odločanja o zahtevi za varstvo zakonitosti zoper sklep o podaljšanju pripora glede na določilo 1. odstavka v zvezi s 4. odstavkom 420. člena ZKP tega ni mogoče storiti. Glede na to, da obt. A.V. v zahtevi za varstvo zakonitosti le ponavlja stališče o tem, da je v priporu le na podlagi nezakonito pridobljenih dokazov, je Vrhovno sodišče Republike Slovenije njegovo zahtevo za varstvo zakonitosti zavrnilo kot neutemeljeno. Pri tem ni odveč pripomniti, da iz podatkov kazenskega spisa izhaja, da je generalni direktor policije dal dovoljenje za izvajanje tajnega policijskega delovanja na podlagi 49. člena Zakona o policiji (ZPol) ter da je bilo dano tudi dovoljenje Skupine državnih tožilcev za posebne zadeve z dne 6.1.2001 za izvajanje ukrepa iz 1. odstavka 155. člena ZKP, torej za navidezni odkup mamila. Med ukrepe, ki jih po 2. odstavku 49. člena ZPol odobri generalni direktor policije, pa spada poleg tajnega policijskega delovanja in tajnega policijskega sodelovanja tudi tajno opazovanje in sledenje z uporabo tehničnih sredstev za dokumentiranje.