Sklep I Ips 338/2000 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Zahteva zagovornika kaznovanega starejšega mladoletnika J.H. za varstvo zakonitosti se zavrže kot nedovoljena.

[JEDRO] Ker sta bili odločbi, zoper kateri je vložena zahteva za varstvo zakonitosti, izdani v postopku izvršitve pravnomočno izrečene kazenske sankcije po določbah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij in Zakona o splošnem upravnem postopku in ne po določbah ZKP, zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.

[OBRAZLOŽITEV] Okrožno sodišče v Murski Soboti je s sodbo z dne 11.04.2000 obsojenega starejšega mladoletnika J.H. spoznalo za krivega kaznivega dejanja posilstva po 2. odstavku v zvezi s 1. odstavkom 180. člena KZ in mu ob uporabi 89. člena KZ izreklo eno leto mladoletniškega zapora. Višje sodišče v Mariboru kot pritožbeno sodišče je s sodbo z dne 02.08.2000 pritožbo zagovornika obsojenega starejšega mladoletnika J.H. zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Iz podatkov spisa sodišča prve stopnje v obravnavani zadevi je razvidno, da je v teku postopek za izvršitev pravnomočno izrečene kazni. Zagovornik obsojenega starejšega mladoletnika J.H. je zoper odločbi Okrožnega sodišča v Murski Soboti in Višjega sodišča v Mariboru v postopku izvršitve kazni mladoletniškega zapora dne 27.11.2000 vložil na Okrožno sodišče v Murski Soboti zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri navaja, da obsojeni J.H. meni, da gre za neenako obravnavanje obdolžencev v praktično istem postopku, ko je bil obsojen pravnomočno kot mladoletnik, sostorilca pa sta bila kot polnoletnika obravnavana pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti in spoznana za kriva ter obsojena vsak na štiri leta zapora, vendar je Višje sodišče v Mariboru sodbo razveljavilo. Obsojeni J.H. je podal predlog za obnovo postopka, obenem pa prosil za odložitev izvršitve kazni, katero pa obe sodišči zavračata. Obsojenec meni, da zaradi enakopravnega obravanavanja s polnoletnima storilcema, čeprav gre za formalno različna postopka, dejansko pa za eno ravnanje, ne bi smel biti obravnavan drugače kot ostala dva sostorilca, kar pa pomeni, da ne bi smel nastopiti kazni prej, preden ni odločeno o predlagani obnovi postopka, ki je vsekakor utemeljena, čeprav morda formalno ni potrjena z zakonskimi razlogi. Predlaga da Vrhovno sodišče obe citirani odločbi razveljavi. Zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena. Po 1. odstavku 420. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) se sme po pravnomočno končanem kazenskem postopku vložiti zahteva za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno sodno odločbo in zoper sodni postopek, ki je tekel pred tako pravnomočno odločbo v tej določbi naštetih primerih. Glede na zgoraj navedeno določbo ZKP Vrhovno sodišče ugotavlja, da je zagovornik kaznovanega starejšega mladoletnika J.H. vložil zahtevo za varstvo zakonitosti sicer po pravnomočnem končanem kazenskem postopku, vendar zoper odločbi sodišč prve stopnje in druge stopnje v postopku izvršitve pravnomočno izrečene kazenske sankcije, ki sta bili izdani po določbah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij in Zakona o splošnem upravnem postopku, ne pa po določbah ZKP. Zato zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena. Vrhovno sodišče je zato skladno z 2. odstavkom 423. člena ZKP zahtevo za varstvo zakonitosti kot nedovoljeno zavrglo.