Sodba I Ips 251/2000 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Zahteva obd. A.H. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO] Zakon ne določa, kdaj začne teči oseminštirideseturni rok, v katerem je treba odločiti o pritožbi zoper sklep o odreditvi pripora, vendar pa je logično, da se ta rok računa od predložitve pritožbe senatu okrožnega sodišča. Rok za odločitev senata ne more začeti teči prej, kot ima senat dejansko možnost odločitve.

[OBRAZLOŽITEV] S sklepom z dne 21.9.2000 je preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča na Ptuju zoper obd. A.H. odredila pripor iz pripornih razlogov po 2. in 3. točki 1. odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Senat Okrožnega sodišča na Ptuju je s sklepom z dne 27.9.2000 pritožbo obd. A.H. zavrnil kot neutemeljeno. Obd. A.H. je zoper pravnomočni sklep o odreditvi pripora vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri navaja, da Okrožno sodišče na Ptuju na njegovo pritožbo z dne 21.9.2000 ni odgovorilo v rokih, ki jih določa ZKP, ker je sklep Okrožnega sodišča na Ptuju prejel šele 28.9.2000. Navaja, da mu je bila zato nezakonito odvzeta prostost. Predlaga, da se ga takoj izpusti iz pripora oziroma da se pripor nadomesti s hišnim priporom, podrejeno pa s prepovedjo približevanja določenemu kraju ali osebi ali pa z javljanjem na policijski postaji. Vrhovni državni tožilec Republike Slovenije M.V. v odgovoru z dne 16.10.2000, podanem na podlagi 2. odstavka 423. člena ZKP, meni, da zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena, ker ne drži obdolženčeva trditev, da sodišče o pritožbi obdolženca ni odločilo. Navaja, da sodišče ni kršilo zakona ter da obdolženec v zahtevi za varstvo zakonitosti ni navedel, kateri predpis naj bi sodišče kršilo. Zato predlaga, da Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti zavrne kot neutemeljeno. Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena. Po določilu 6. odstavka 202. člena ZKP mora senat okrožnega sodišča, ki odloča o pritožbi zoper sklep o odreditvi pripora, odločiti o pritožbi v oseminštiridesetih urah. Zakon sicer ne določa, kdaj začne teči ta rok, vendar pa je po mnenju Vrhovnega sodišča logično, da se ta rok računa od predložitve pritožbe senatu okrožnega sodišča, saj rok za odločitev senata ne more začeti teči prej, kot ima senat dejansko možnost odločitve. Zatrjevanje obdolženca, da senat Okrožnega sodišča na Ptuju o pritožbi zoper obdolženca zoper sklep o odreditvi pripora ni odločil v navedenem roku, ni utemeljeno. Obdolženec je sicer res v petek, dne 22.9.2000 ob 16.38 uri, izročil pritožbo zoper sklep o odreditvi pripora upravi zaporov v Mariboru, vendar je bila pritožba predložena Okrožnemu sodišču na Ptuju dne 26.9.2000. Senat Okrožnega sodišča na Ptuju je o pritožbi obdolženca zoper sklep o odreditvi pripora odločil s sklepom z dne 27.9.2000, torej v roku, določenem v 6. odstavku 202. člena ZKP, sklep, s katerim je zavrnil pritožbo obdolženca, pa je bil obdolžencu vročen naslednjega dne, to je 28.9.2000. Določilo 6. odstavka 202. člena ZKP torej ni bilo kršeno. V zvezi s predlogom obd. A.H., da se pripor nadomesti z milejšim ukrepom, pa je potrebno še pripomniti, da v pravnomočnem sklepu o odreditvi pripora ni le podrobno pojasnjen utemeljen sum, da je obdolženec storil kaznivo dejanje posilstva po 2. odstavku v zvezi s 1. odstavkom 180. člena KZ, pač pa je tudi podrobno pojasnjeno, na podlagi katerih okoliščin je sodišče ugotovilo, da sta podana priporna razloga iz 2. in 3. točke 1. odstavka 201. člena ZKP, pojasnjeno pa je tudi, zakaj milejši ukrep ne pride v poštev. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da ni podana kršitev zakona, na katero se sklicuje obd. A.H. v zahtevi za varstvo zakonitosti. Zato je zahtevo za varstvo zakonitosti zavrnilo kot neutemeljeno (425. člen ZKP).