Sklep I Ips 179/2000 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Zahteva oškodovanca kot tožilca D.K. za varstvo zakonitosti se zavrže kot nedovoljena.

[JEDRO] Upravičenci do vložitve zahteve za varstvo zakonitosti so v 1.odst. 421.čl. ZKP našteti taksativno, med njimi pa ni oškodovanca kot tožilca, zato je njegova zahteva za varstvo zakonitosti nedovoljena.

[OBRAZLOŽITEV] Predsednik senata Okrožnega sodišča v Novem mestu je v skladu z 2. odstavkom 270. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) oškodovanca kot tožilca D.K. pozval, naj svojo vlogo - obtožnico - popravi tako, da bo vsebovala vse sestavine, določene v 269. členu ZKP, nato pa po 3. odstavku 76. člena ZKP oškodovančevo vlogo in njeno dopolnitev z dne 22.5.2000 s sklepom z dne 5.6.2000 zavrgel. Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Novem mestu je s sklepom z dne 21.6.2000 pritožbo oškodovanca kot tožilca, vloženo po pooblaščenki, zavrnil kot neutemeljeno. Zoper ta pravnomočen sklep je dne 10.7.2000 oškodovanec D.K. po svoji pooblaščenki, ne da bi izrecno navedel izpodbojni razlog po 1. odstavku 420. člena ZKP, vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. Zatrjuje, da so izgovori v pravnomočnem sklepu brezpredmetni, saj obtožnica vsebuje vse potrebne sestavine, sodišče pa se je pri zavrnitvi pritožbe poslužilo zavajajočega blefiranja, odmikanja od resnice in s tem ravnalo v nasprotju z 2. odstavkom 286. člena KZ. Opozarja tudi na neugodne zdravstvene in premoženjske posledice, ki so ga doletele zaradi takega ravnanja sodišča. Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije predlaga, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in "ukrene vse potrebno v smeri izvedbe kazenske sankcije zoper obdolženo sodnico D.P. in pa obdolženega odvetnika S.S.". Zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena. Po 1. odstavku 421. člena ZKP smejo zahtevo za varstvo zakonitosti vložiti državni tožilec Republike Slovenije, obdolženec in njegov zagovornik, po obdolženčevi smrti pa jo smejo v njegovo korist vložiti osebe iz 2. odstavka 367. člena ZKP. Upravičenci do vložitve zahteve za varstvo zakonitosti so našteti taksativno, med njimi pa ni oškodovanca kot tožilca. Glede na to da je zahtevo za varstvo zakonitosti vložil oškodovanec kot tožilec, ki take pravice nima, se izkaže, da je zahteva nedovoljena in jo je zato Vrhovno sodišče Republike Slovenije v skladu z 2. odstavkom 423. člena ZKP zavrglo.