Sklep I Ips 44/2000 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Zahteva zagovornika obd. R.V. za varstvo zakonitosti se zavrže kot nedovoljena.

[JEDRO] Glede na določbo 4. odst. 420. čl. ZKP je v kazenskem postopku, ki ni pravnomočno končan, možno vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti (ZVZ) samo zoper pravnomočno odločbo o odreditvi in podaljšanju pripora. Navedena ureditev izključuje širjenje ZVZ na katerikoli drug ukrep za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti v kazenskem postopku. ZVZ zato ni dovoljena zoper pravnomočen sklep v zvezi s hišnim priporom in jo je potrebno zavreči.

[OBRAZLOŽITEV] S sklepom, navedenim v uvodu tega sklepa, je bil predlog obdolženčevega zagovornika, odvetnika M.K., za odpravo hišnega pripora zavrnjen. Obdolženčev zagovornik, odvetnik B.G., je zoper ta pravnomočni sklep pravočasno vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri uveljavlja bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 2. točke 1. odstavka 420. člena v zvezi z 11. točko 1. odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) s predlogom, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter odrejeni hišni pripor odpravi. Vrhovna državna tožilka K.U.-K. v odgovoru na zahtevo obdolženčevega zagovornika za varstvo zakonitosti navaja, da je zagovornik vložil zahtevo zoper sklep Okrožnega sodišča v Kopru, s katerim je senat tega sodišča zavrnil predlog zagovornika obdolženega R.V., da se hišni pripor odpravi. Zoper tak sklep zahteva za varstvo zakonitosti po 4. odstavku 420. člena ZKP ni dovoljena, saj ne gre za sklep o odreditvi pripora ali o njegovem podaljšanju. Zato predlaga, da Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti zavrže kot nedovoljeno. Zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena. V 1. odstavku 420. člena ZKP je določeno, da se sme zoper pravnomočno sodno odločbo in zoper sodni postopek, ki je tekel pred tako pravnomočno odločbo, po pravnomočno končanem kazenskem postopku vložiti zahteva za varstvo zakonitosti tudi zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 1. odstavka 371. člena ZKP. V 4. odstavku tega člena pa je določeno, da se sme, ne glede na določbo 1. odstavka tega člena, med kazenskim postopkom, ki ni pravnomočno končan, vložiti zahteva za varstvo zakonitosti samo zoper pravnomočno odločbo o odreditvi in podaljšanju pripora. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je obdolženčev zagovornik vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zoper sklep izvenobravnavnega senata o zavrnitvi predloga za odpravo hišnega pripora. Glede na to, da v zadevi ne gre za pravnomočno odločbo o odreditvi in podaljšanju pripora v kazenskem postopku, ki ni pravnomočno končan, zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena. Vrhovno sodišče je zato na podlagi 2. odstavka 423. člena ZKP zagovornikovo zahtevo za varstvo zakonitosti kot nedovoljeno zavrglo.