Sklep I Ips 256/99 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Zahteva zagovornika obdolženega M.S. za varstvo zakonitosti se zavrže kot nedovoljena.

[JEDRO]

Med kazenskim postopkom, ki še ni pravnomočno končan, se sme zahteva za varstvo zakonitosti vložiti samo zoper pravnomočno odločbo o odreditvi in podaljšanju pripora (4.odst.420.čl. ZKP). Navedena izjema se izrecno nanaša le na pripor in torej ne velja za hišni pripor. Tudi določba 6.odst. 199.a čl ZKP glede vložitve zahteve za varstvo zakonitosti zoper odločbo o odreditvi ali podaljšanju hišnega pripora ne napotuje na smiselno uporabo določb ZKP o priporu.

[OBRAZLOŽITEV]

Preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Mariboru opravlja zoper obd. M.S. in P.D. preiskavo zaradi utemeljenega suma, da sta storila kazniva dejanja goljufije po 3. in 1. odstavku 171. člena KZ-77.

Zoper obd. M.S. je bil iz pripornega razloga po 1. točki 1. odstavka 201. člena Zakona o kazeskem postopku (ZKP) odrejen hišni pripor, ki je bil z uvodoma navedenim sklepom podaljšan do 1.9.1999.

Zoper ta pravnomočen sklep o podaljšanju hišnega pripora je zagovornik obd. M.S. vložil dne 24.9.1999 zahtevo za varstvo zakonitosti. V zahtevi uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 1. točke 1. odstavka 371. člena ZKP, ki naj bi jo zagrešilo sodišče druge stopnje, ker je sodil sodnik, ki ne bi smel. Zagovornik predlaga, da glede nato, da je bil medtem hišni pripor zoper obdolženca že odpravljen, Vrhovno sodišče samo ugotovi, da je Višje sodišče v Mariboru zagrešilo navedeno bistveno kršitev določb kazenskega postopka.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.

Zahteva za varstvo zakonitosti se sme vložiti šele po pravnomočno končanem kazenskem postopku (1. odstavek 420. čena ZKP). Med kazenskim postopkom, ki še ni pravnomočno končan, se sme zahteva za varstvo zakonitosti vložiti samo zoper pravnomočno odločbo o odreditvi in podaljšanju pripora (4. odstavek 420. člena ZKP).

Navedena izjema se izrecno nanaša le na pripor in torej ne velja za hišni pripor. Hišni pripor kot poseben oziroma nadomesten ukrep za pripor je namreč v ZKP posebej urejen. V 6. odstavku 199.a člena ZKP pa je navedeno, da se "glede odreditve, časa trajanja, podaljšanja in odprave hišnega pripora, kot tudi glede vštevanja hišnega pripora v izrečeno kazen, smiselno uporabljajo določbe tega zakona o priporu." Torej tudi navedena določba glede vložitve zahteve za varstvo zakonitosti zoper odločbo o odreditvi ali podaljšanju hišnega pripora ne napotuje na smiselno uporabo določb ZKP o priporu.

Po povedanem Vrhovno sodišče ugotavlja, da v obravnavani zadevi niso podani pogoji iz 420. člena ZKP za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, saj kazenski postopek zoper obd. M.S. še ni pravnomočno končan. Zato je moralo zahtevo njegovega zagovornika za varstvo zakonitosti zoper sklep o podaljšanju hišnega pripora zavreči kot nedovoljeno (2. odstavek 420. člena ZKP).