Sklep II Ips 585/94 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrže.

[JEDRO] Dovoljenost revizije zoper končno odločbo o glavni stvari nima vpliva na dovoljenost revizije zoper končno odločbo o začasni odredbi v zvezi z zavarovanjem izvršitve izreka v glavni stvari. Splošna omejitev pravice do revizije, ki izhaja iz 9. čl. ZIP, velja za vse postopke. Zato tudi določba 2. odst. 56. čl. ZDen nima vpliva na dovoljenost revizije v postopkih za izdajo začasne odredbe v zvezi z denacionalizacijskimi postopki in se nanaša samo na sodne odločbe, s katerimi je odločeno o denacionalizaciji.

[OBRAZLOŽITEV] Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe na prepoved razpolaganja z nepremičninami vl. št. 1054 in popolnega lastninskega preoblikovanja podjetja glede stvari, ki so predmet zavarovanja. Pri tem se je sklicevalo na svoj sklep opr. št. N .../93 z dne 31.1.1994, s katerim je bil zavrnjen predlagateljev predlog po 5. čl. ZDEN na vrnitev podržavljenih nepremičnin vl. št. 1054. Sodišče druge stopnje je zavrnilo predlagateljevo pritožbo in navedlo, da se predlog za izdajo začasne odredbe nanaša na nepremičnine, glede katerih je predlog za denacionalizacijo že pravnomočno zavrnjen. Proti temu sklepu vlaga predlagatelj revizijo. Navaja razloge, zaradi katerih šteje svoj predlog za denacionalizacijo za utemeljen. Predlaga, da revizijsko sodišče razveljavi oba sklepa in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Revizija je bila vročena nasprotnemu udeležencu, ki nanjo ni odgovoril, in Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil (3. odst. 390. čl. v zvezi s 4. odst. 400. čl. ZPP). Revizija ni dovoljena. Zakon o denacionalizaciji (Ur.l. RS št. 27/91 in 31/93 - v nadaljnjem: ZDEN) v 56. čl. določa, da o zahtevah za denacionalizacijo po 5. čl. zakona odloča sodišče v nepravdnem postopku, da je zoper odločitev sodišča druge stopnje dovoljena revizija in da se v postopku smiselno uporabljajo določbe 60., 62., 64., 66., 67., 68. in 71. čl. zakona. Predlagatelj se glede dovoljenosti revizije sklicuje na 2. odst. 56. čl. ZDEN in v zvezi s tem navaja, da se ta določba nanaša tudi na drugostopne odločbe o začasnih odredbah. To stališče ni utemeljeno. Postopek v zvezi z začasnimi odredbami ureja zakon o izvršilnem postopku. Posamezni zakoni, med njimi ZDEN v 68.čl. in zakon o lastninskem preoblikovanu podjetij (Ur.l. RS št. 55/92, 7/93 in 31/93) v II. poglavju (9. - 16. čl.), posebej urejajo nekatera vprašanja v zvezi z začasnimi odredbami glede na specifiko obravnavane materije. Te posebne določbe pa ne posegajo v splošno ureditev postopka v zvezi z izdajanjem začasnih odredb. Zato za vprašanja, ki v drugih zakonih niso posebej urejena, veljajo splošne določbe zakona o izvršilnem postopku. Ta zakon v 9. čl. določa, da zoper pravnomočne odločbe, izdane v postopku izvržbe in zavarovanja, ni dovoljena revizija in obnova postopka. Ta določba velja tudi za postopke za izdajo začasne odredbe po ZDEN in po zakonu o lastninskem preoblikovanu podjetij. Določba 2. odst. 56. čl. ZDEN se nanaša na odločbe o glavni stvari, torej na odločbe o denacionalizaciji. Postopek, ki se nanaša na odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe, sam zase ne pripelje do denacionalizacije. Namen tega postopka je zavarovati izvršitev odločbe o denacionalizaciji. Zato v tej zadevi ne gre za postopek po 5. čl. ZDEN. Določbe 2. odst. 56. čl. tega zakona torej ni mogoče razlagati tako, kot to uveljavlja predlagatelj. Nedovoljenost revizije v postopku zavarovanja velja vedno, ne glede na to, v katerem postopku se predlaga začasna odredba. V tem pogledu ni nobene razlike med zavarovanjem v pravdnem in v različnih vrstah nepravdnega postopka in tudi ne, če teče postopek zavarovanja posebej. Začasna odredba je namreč mogoča le v zvezi s končno odločbo v sočasnem ali napovedanem postopku o glavni stvari. Dovoljenost revizije zoper končno odločbo v glavni stvari nima vpliva na dovoljenost revizije zoper končno odločbo o začasni odredbi v zvezi z zavarovanjem izvršitve izreka v glavni stvari. Splošna omejitev pravice do revizije, ki izhaja iz 9. čl. ZIP, velja za vse postopke. Zato tudi določba 2. odst. 56. čl. ZDEN nima vpliva na dovoljenost revizije v postopkih za izdajo začasne odredbe v zvezi z denacionalizacijskimi postopki in se nanaša samo na sodne odločbe, s katerimi je odločeno o denacionalizaciji. Glede na navedeno predlagateljeva revizija ni dovoljena in jo je zato revizijsko sodišče zavrglo (392. čl. v zvezi s 4. odst. 400. čl. ZPP).