Sklep Kp 2/99 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Ob reševanju pritožbe zagovornika obt. Z.M. se sklep Višjega sodišča v Ljubljani z dne 3.5.1999 razveljavi po uradni dolžnosti in se zadeva vrne v odločitev predsedniku senata Okrožnega sodišča v Kranju.

[JEDRO]

Glede na določilo 3.odst. 93.čl ZKP, ki določa, da o pritožbi zoper tak sklep odloča senat (6.odst. 25.čl. ZKP), ni dvoma o tem, da o višini stroškov, ko se zberejo podatki, odloči predsednik senata sodišča prve stopnje, ne pa predsednik senata pritožbenega sodišča.

[OBRAZLOŽITEV]

Odvetnik M.K., ki je bil s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani z dne 24.3.1999 postavljen obt. Z.M. za zagovornika po uradni dolžnosti in ki je prisostvoval seji pritožbenega sodišča dne 7.4.1999, je dne 12.4.1999 poslal Višjemu sodišču v Ljubljani stroškovnik. Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 3.5.1999 odločilo, da se zagovorniku priznajo potrebni izdatki in nagrada v znesku 26.624,00 tolarjev. Glede na pravni pouk o pritožbi je zagovornik, ki mu je bil sklep vročen 7.5.1999, dne 10.5.1999 priporočeno po pošti vložil pritožbo zoper sklep, katero je Višje sodišče v Ljubljani poslalo v odločanje Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije.

Ob reševanju pritožbe je Vrhovno sodišče Republike Slovenije ugotovilo, da je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 1. točke 1. odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Predsednik senata pritožbenega sodišča ni pristojen za odločanje o višini takih stroškov. V določilu 2. odstavka 93. člena ZKP je namreč predpisano, da v primeru, če o višini stroškov ni podatkov, izda poseben sklep o višini stroškov preiskovalni sodnik, sodnik posameznik ali predsednik senata, in sicer takrat, ko se ti podatki zberejo. Glede na določilo 3. odstavka 93. člena ZKP, ki določa, da o pritožbi zoper tak sklep odloča senat (6. odstavek 25. člena ZKP), pa ni dvoma o tem, da o višini stroškov, ko se zberejo podatki, odloči predsednik senata sodišča prve stopnje, ne pa predsednik senata pritožbenega sodišča.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je zato izpodbijani sklep razveljavilo po uradni dolžnosti ter zadevo vrnilo predsedniku senata Okrožnega sodišča v Kranju, ki je po določilu 2. odstavka 93. člena ZKP pristojen za izdajo sklepa o višini potrebnih izdatkov ter nagrade zagovornika po uradni dolžnosti odvetnika M.K., ne da bi pri tem ocenjevalo utemeljenost pritožbe po uradni dolžnosti postavljenega zagovornika zoper sklep o odmeri nagrade.