Legislator Case Law & Legislation
DE FR IT EN
Analyze in Legislator
Sklep I Ips 276/99 ECLI:SI:VSRS:1999:I.IPS.276.99 AI generated

Sklep I Ips 276/99 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Case Number Sklep I Ips 276/99
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Open official source Machine-readable Markdown (.md)

Legislator summary

AI generated

Zahteva pooblaščenca oškodovanega A.B. kot tožilca za varstvo zakonitosti se zavrže kot nedovoljena. Kot upravičenca za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zakon poleg obdolženca in zagovornika izrecno določa državnega tožilca Republike Slovenije in ne morebiti državnega tožilca kot stranko v posamičnem postopku, zato v tem primeru oškodovanec kot tožilec nima pravice niti v postopku, v katerem nastopa kot tožilec (subsidiarni tožilec), vložiti to izredno pravno sredstvo.

Legislator headnote

AI generated

Sklep I Ips 276/99 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije: odstavku 130. člena, 2., 3. in 4. odstavku 133. člena in 86. členu KZ. Zoper to odločitev se je pritožil pooblaščenec oškodovanca kot tožilca in je Višje sodišče v Ljubljani pritožbo s sklepom z dne 13.1.1999 zavrnilo kot neutemeljeno.

Keywords

AI generated
right to an effective investigation prior investigation administrative investigation homicide investigation judicial investigation fraud investigation
AI generated
VSRS Sodba I Ips 26142/2021
Ugotovi se, da je bila z izpodbijanim pravnomočnim sklepom kršena določba drugega odstavka 263.
VSRS Sklep II Kr 1857/2016-394
Obdolženim V. B., S. Š., S. T., R. N., D. B. in A. H. se pripor iz razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku podaljša za en mesec, to je do 14. 5. 2016. 1. Pri Okrožnem sodišču v Celju je v teku kazenska preiskava zoper v uvodu navedene obdolžence zaradi kaznivih dejanj po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 186. člena, prvem odstavku 186. člena in prvem odstavku 187. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Zoper obdolžence je preiskovalni sodnik dne 17. 1. 2016 odredil pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Pripor je bil obdolžencem s sklepom izvenobravnavnega Okrožnega sodišča v Celju z dne 12. 2. 2016 podaljšan še za dva meseca.
Sodba I Ips 293/2007
Če se izvedenec finančne stroke sklicuje na veljavno zakonodajo, to še ne pomeni, da je podal mnenje o pravnih vprašanjih, o katerih odloča izključno sodišče.
Sodba I Ips 392/2008
glede na načelo proste presoje dokazov sodišče samo odloča o tem, katere dokaze bo izvedlo in kako bo presojalo njihovo verodostojnost; pravno relevantnost predlaganega dokaza morata stranki utemeljiti s potrebno stopnjo verjetnosti in 5. v dvomu je šteti vsak dokazni predlog obrambe v korist obdolženca in ga sodišče mora izvesti, razen če je očitno, da ne more biti uspešen. Sodišče, ki ga zavezuje načelo učinkovitosti in ekonomičnosti v postopku (15. člen ZKP), sme zavrniti dokazni predlog, če je nadaljnje izvajanje dokazov zaradi jasnosti zadeve odveč, če je dejstvo, ki naj bi se s predlaganim dokazom dokazovalo, že dokazano ali je brez pomena za zadevo ali če je dokazno sredstvo neprimerno ali nedosegljivo; - da je Vrhovno sodišče glede predloga strank za izvedbo dokazov že v sodbi I Ips 78/2003 z dne 5.2.2004 presodilo, da mora biti tak predlog določen, nanašati se mora na dejstvo, ki je pomembno za pravilno presojo zadeve ter temeljiti na splošnih izkustvenih pravilih, da je s predloženim dokazom zatrjevano dejstvo mogoče ugotoviti.
VSRS Sklep I Kr 21217/2023
Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani je pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani vložilo zahtevo za preiskavo zoper obdolženega A.

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Zahteva pooblaščenca oškodovanega A.B. kot tožilca za varstvo zakonitosti se zavrže kot nedovoljena.

[JEDRO]

Kot upravičenca za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zakon poleg obdolženca in zagovornika izrecno določa državnega tožilca Republike Slovenije in ne morebiti državnega tožilca kot stranko v posamičnem postopku, zato v tem primeru oškodovanec kot tožilec nima pravice niti v postopku, v katerem nastopa kot tožilec (subsidiarni tožilec), vložiti to izredno pravno sredstvo.

[OBRAZLOŽITEV]

Okrožno sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 30.9.1998 ustavilo kazensko preiskavo zoper A.M., zaradi kaznivega dejanja po 1.

odstavku 130. člena, 2., 3. in 4. odstavku 133. člena in 86. členu KZ. Zoper to odločitev se je pritožil pooblaščenec oškodovanca kot tožilca in je Višje sodišče v Ljubljani pritožbo s sklepom z dne 13.1.1999 zavrnilo kot neutemeljeno.

Pooblaščenec oškodovanega A.B. kot tožilca je dne 5.5.1999 zoper navedeni pravnomočni sklep vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 2. točki 1. odstavka 420. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ker je sodišče prekršilo kazenski postopek v vprašanju, ali je pri oškodovancu kot tožilcu A.B. podana aktivna legitimacija za pregon (5. točka 1.

odstavka 311. člena ZKP v zvezi s 1. odstavkom 403. člena ZKP) ter predlagalo, da Vrhovno sodišče zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in napadeni pravnomočni sklep spremeni tako, da odloči, da se postopek nadaljuje.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.

Po določbi 1. odstavka 421. člena ZKP smejo zahtevo za varstvo zakonitosti vložiti državni tožilec Republike Slovenije, obdolženec in zagovorniki, po obdolženčevi smrti pa jo smejo v njegovo korist vložiti osebe iz 2. odstavka 367. člena ZKP. V tem primeru je zahtevo za varstvo zakonitosti vložil pooblaščenec oškodovanca kot tožilca, ki pa po navedeni zakonski določbi ni upravičen vložiti zahteve za varstvo zakonitosti. Po določbi 1. odstavka 63. člena ZKP ima sicer oškodovanec kot tožilec iste pravice kot državni tožilec, razen tistih, ki jih ima državni tožilec kot državni organ. Kot upravičenca za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zakon poleg obdolženca in zagovornika izrecno določa državnega tožilca Republike Slovenije in ne morebiti državnega tožilca kot stranko v posamičnem postopku, zato v tem primeru oškodovanec kot tožilec nima pravice niti v postopku, v katerem nastopa kot tožilec (subsidiarni tožilec), vložiti to izredno pravno sredstvo.

Na podlagi navedenega je Vrhovno sodišče ugotovilo, da zahteva za varstvo zakonitosti, ki jo je vložil pooblaščenec oškodovanca kot tožilca ni dovoljena, zato jo je v skladu z 2. odstavkom 423. člena ZKP zavrglo.