Legislator Case Law & Legislation
Sodba I Ips 214/99 ECLI:SI:VSRS:1999:I.IPS.214.99 AI generated

Sodba I Ips 214/99 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Case Number Sodba I Ips 214/99
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date

Legislator summary

AI generated

Zahteva zagovornika obtoženega M.M. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena. Prvostopno sodišče je potem, ko obtožencu ni moglo vročiti vabila za glavno obravnavo na znanem naslovu, zaključilo, da se skriva in tako izmika izvedbi kazenskega postopka. Vložnik s tem, ko izpodbija pravilnost takšnega sklepa o dejstvih, uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja...Zaradi tega pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.

Legislator headnote

AI generated

Sodba I Ips 214/99 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije: Okrožno sodišče v Kopru je s sklepom, navedenem v uvodu, zoper obtoženega M.M. odredilo pripor iz razloga po 1. točki 1. odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Prvostopno sodišče je za obtoženca, ki mu ni moglo vročiti vabila za glavno obravnavo, ugotovilo, da se skriva in tako izmika organom pregona in da je za izvedbo kazenskega postopka zato potrebno odrediti pripor. Pritožbo obtoženca zoper sklep o priporu je Višje sodišče v Kopru s sklepom z dne 21.7.1999 kot neutemeljeno zavrnilo.

Keywords

AI generated
misleading the judicial authorities lack of prosecutorial standing unauthorized representation insufficiently substantiated grievance failure to state reasons violence against officials
AI generated
UPRS Sklep I U 1207/2023-33
Tožnik je 2. 10. 2025 vložil pritožbo zoper uvodoma navedeno sodbo, s katero je sodišče zavrnilo njegovo tožbo. Tožnik v pritožbi med drugi navaja, da je predhodno vprašanje višine dolga ostalo nerešeno, zato je pritožba dopustna. Sodišču v bistvenem očita, da ni zaslišalo tožnika ter, da ni ugotovilo dejanskega in pravnega stanja, ampak je zgolj povzelo navedbe toženke.
Sodba I Ips 77/98
Ker se Vrhovno sodišče omeji le na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se vložnik sklicuje v zahtevi za varstvo zakonitosti, to pomeni, da mora biti v njej navedeno ravnanje (storitev ali opustitev) sodišča, s katerim naj bi bila kršena posamezna zakonska določba. Okrožno sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 15.10.1997 zoper obtoženega L.K. iz pripornega razloga po 3. točki 2. odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (Ur. l. RS, št. 63/94, v nadaljevanju: ZKP) podaljšalo pripor, ki je bil odrejen s sklepom preiskovalnega sodnika istega sodišča. Pritožbi obtoženca in njegovega zagovornika zoper ta sklep je Višje sodišče v Ljubljani s sklepom z dne 21.10.1997 zavrnilo kot neutemeljeni.
VSL Sklep Cst 23/2019
Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo postopek odpusta obveznosti in predlog za odpust obveznosti zavrnilo.
VSL sklep II Cp 414/2000
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.
VDSS Sklep Psp 24/2026
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Zahteva zagovornika obtoženega M.M. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Prvostopno sodišče je potem, ko obtožencu ni moglo vročiti vabila za glavno obravnavo na znanem naslovu, zaključilo, da se skriva in tako izmika izvedbi kazenskega postopka. Vložnik s tem, ko izpodbija pravilnost takšnega sklepa o dejstvih, uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja...Zaradi tega pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.

[OBRAZLOŽITEV]

Okrožno sodišče v Kopru je s sklepom, navedenem v uvodu, zoper obtoženega M.M. odredilo pripor iz razloga po 1. točki 1. odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Prvostopno sodišče je za obtoženca, ki mu ni moglo vročiti vabila za glavno obravnavo, ugotovilo, da se skriva in tako izmika organom pregona in da je za izvedbo kazenskega postopka zato potrebno odrediti pripor. Pritožbo obtoženca zoper sklep o priporu je Višje sodišče v Kopru s sklepom z dne 21.7.1999 kot neutemeljeno zavrnilo.

Zagovornik obtoženca je dne 30.7.1999 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti iz razlogov po 2. in 3. točki 1. odstavka 420. člena ZKP. V obrazložitvi zahteve navaja, da sklep o priporu z dne 30.6.1999 ni bil vročen obtoženčevemu zagovorniku in je bila tako obtožencu vzeta možnost strokovne obrambe, posebej pa poudarja, da sodišče napačno razlaga poročilo UNZ Ljubljana z dne 16.12.1998 o tem, kje obtoženec biva oziroma kje se zadržuje. Ocenjuje, da zaključek prvo in drugostopnega sodišča o obstoju okoliščin iz 1. točke 1. odstavka 201. člena ZKP ni pravilen. Vložnik nadalje meni, da je sodišče s tem, ko je poseglo takoj po najtežjem ukrepu, čeprav bi se dalo tudi z milejšimi doseči enak učinek, kršilo Zakon o kazenskem postopku. Predlaga, da sodišče izpodbijani sklep razveljavi in odredi obtoženčevo izpustitev iz pripora.

Vrhovni državni tožilec F.M. je v odgovoru, ki ga je podal v skladu z 2. odstavkom 423. člena ZKP, navedel, da je bila ugotovitev sodišča, da se obtoženec skriva, utemeljena in v napadenem sklepu tudi obrazložena ter ocenjuje, da je zahteva neutemeljena.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Vložnikova trditev, da obtoženčev zagovornik (odvetnik A.L.) ni prejel sklepa o priporu, je v nasprotju z vsebino poštne povratnice (ki je v spisu) in iz katere je razvidno, da je odvetnik A.L. dne 7.7.1999 prejel sklep Okrožnega sodišča v Kopru z dne 30.6.1999.

Kršitev ustavne pravice do pritožbe (25. člen Ustave, 4. odstavek 202. člena ZKP), ki jo po vsebini uveljavlja vložnik zahteve zato ni podana.

Razumevanje in razlaga poročila UNZ Ljubljana o kraju obtoženčevega stalnega bivališča, ali na prijavljenem naslovu res biva in ali se izmika organom kazenskega pregona, predstavlja ugotavljanje dejanskega stanja. V zvezi s tem je prvostopno sodišče potem, ko obtožencu ni moglo vročiti vabila za glavno obravnavo na znanem naslovu, zaključilo, da se skriva in tako izmika izvedbi kazenskega postopka. Vložnik s tem, ko izpodbija pravilnost takšnega sklepa o dejstvih, uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Vrhovno sodišče glede na določbo 2. odstavka 420. člena ZKP, po kateri zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ni preizkušalo pravilnosti ugotovitve, da se obtoženi skriva. Ugotavlja pa, da je sodišče na takšni podlagi napravilo pravilen pravni sklep, da je podan priporni razlog po 1. točki 1. odstavka 201. člena ZKP.

Vložnikova zatrjevanja, da je podana kršitev določb kazenskega postopka, ker je sodišče za zagotovitev obtoženčeve navzočnosti izreklo takoj najtežji ukrep, ne upošteva odločilnega dejstva, ki ga je ugotovilo sodišče in sicer, da se obtoženec skriva. Glede na takšno ugotovitev je sodišče obtožencu lahko izreklo le pripor in hkrati odredilo izdajo tiralice za zagotovitev njegove navzočnosti oziroma izvedbo postopka.

Na podlagi navedenega Vrhovno sodišče ugotavlja, da zatrjevane kršitve zakona niso podane oziroma, da zahteva za varstvo zakonitosti v navedenem delu uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zato jo je v skladu z določilom 425. člena ZKP zavrnilo kot neutemeljeno.