Sodba II Ips 493/93 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO] Po ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje je tožnik lastnik sporne parcele št. 59, katero ima v posesti toženec. Zato je odločitev sodišč, ki sta ugodili zahtevku na izročitev zemljišča, v skladu z določbo 37.čl. Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih. Nepremičnina parc.št. 59 je bila identificirana na kraju samem s pomočjo sodnega izvedenca. Toženčeve revizijske navedbe, da gre dejansko za parcelo št. 58, pomenijo izpodbijanje dejanske ugotovitve.

[OBRAZLOŽITEV] Sodišče prve stopnje je naložilo tožencu, da mora izročiti tožniku v posest parc.št. 59. Pritožbo tožene stranke proti tej sodbi je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Tožena stranka je vložila proti sodbi sodišča druge stopnje revizijo, ne da bi v njej navedla revizijske razloge. V njej navaja, da obdeluje kmetijo bivšega lastnika J.Š. že 33 let. Vztraja pri svojih dosedanjih navedbah, da ima sporna parcela številko 58 in ne 59. Predlaga, da vrhovno sodišče v tej zadevi izdane odločbe razveljavi. Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Javnemu tužilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil. Revizija ni utemeljena. Ker toženec v reviziji ni navedel revizijskih razlogov, je revizijsko sodišče izpodbijano sodbo po 387.čl. Zakona o pravdnem postopku po uradni dolžnosti preizkusilo glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10.tč. 2.odst. 354.čl. ZPP in glede pravilne uporabe materialnega prava. Omenjene kršitve določb pravdnega postopka revizijsko sodišče ni ugotovilo. Po ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje je tožnik lastnik sporne parcele št. 59, katero ima v posesti toženec. Zato je odločitev sodišč, ki sta ugodili zahtevku na izročitev zemljišča, v skladu z določbo 37.čl. Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih. Nepremičnina parc.št. 59 je bila identificirana na kraju samem s pomočjo sodnega izvedenca. Toženčeve revizijske navedbe, da gre dejansko za parcelo št. 58, pomenijo izpodbijanje dejanske ugotovitve. Revizijsko sodišče teh navedb ni upoštevalo, ker zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni revizijski razlog (3.odst.385.čl. ZPP). Iz vseh navedenih razlogov je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno (393.čl. ZPP).