Legislator Case Law & Legislation
DE FR IT EN
Analyze in Legislator
Sodba I Ips 115/95 ECLI:SI:VSRS:1998:I.IPS.115.95 AI generated

Sodba I Ips 115/95 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Case Number Sodba I Ips 115/95
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Open official source Machine-readable Markdown (.md)

Legislator summary

AI generated

Sodišči nista mogli prekršiti določb 2. odstavka 3. člena KZ, saj sta izpodbijani sodbi postali pravnomočni pred njegovo uveljavitvijo. S pravnomočnima sodbama, navedenima v uvodu te sodbe, je bil obs. D.G. obsojen zaradi kaznivega dejanja umora in poskusa enakega kaznivega dejanja v bistveno zmanjšani prištevnosti po 4. točki drugega odstavka 46. člena KZ - 77 in po istih določbah tega zakona v zvezi z 19. členom ter drugim odstavkom 12. člena KZ SFRJ na enotno kazen 12 let zapora, v katero je bil vštet pripor od... dalje. Hkrati mu je bil na podlagi 63. člena KZ SFRJ izrečen varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja v zdravstvenem zavodu.

Legislator headnote

AI generated

Sodba I Ips 115/95 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije: odstavka 3. člena KZ, saj sta izpodbijani sodbi postali pravnomočni pred njegovo uveljavitvijo. S pravnomočnima sodbama, navedenima v uvodu te sodbe, je bil obs. D.G. obsojen zaradi kaznivega dejanja umora in poskusa enakega kaznivega dejanja v bistveno zmanjšani prištevnosti po 4. točki drugega odstavka 46. člena KZ - 77 in po istih določbah tega zakona v zvezi z 19. členom ter drugim odstavkom 12. člena KZ SFRJ na enotno kazen 12 let zapora, v katero je bil vštet pripor od... dalje. Hkrati mu je bil na podlagi 63. člena KZ SFRJ izrečen varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja v zdravstvenem zavodu.

Keywords

AI generated
mental illness deportation despite health issues unfit notwithstanding health condition chronic back pain inadequate psychiatric report adjustment disorder
AI generated
Sodba I Ips 225/2001
Zahteva zagovornice obsojenega D.G.
Sodba I Ips 202/01
Obs. D.Š. se oprosti povrnitve stroškov, nastalih v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom. Z navedbami, da dokazno gradivo daje podlago za zaključke, da ni nikogar prisilil v spolni odnos in da oškodovanca ni namerno poškodoval, temveč je to storil v samoobrambi, obsojenec izpodbija dokazno oceno sodišča. Zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
Sodba I Ips 68/2011
Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se pravnomočna sodba spremeni tako, da se varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja po prvem odstavku 64.
Sodba I Ips 1/2001
Zahteva zagovornikov obsojenega J.S.
VSC sklep II Kp 30619/2015
Prvostopno sodišče je z izpodbijanim sklepom obdolžencu na podlagi določbe prvega odstavka člena 70.b Kazenskega zakonika (KZ-1) izreklo varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti, ker je ugotovilo, da je v neprištevnem stanju storil protipravno dejanje z zakonskimi znaki kaznivega dejanja maščevanja uradni osebi po določbi četrtega odstavka člena 299 KZ-1. V izreku izpodbijanega sklepa so navedene omejitve v zvezi s trajanjem in izrekom tega varnostnega ukrepa in opozorilom v primeru, če se storilec ne bo zdravil na prostosti ali pa če bo zdravljenje samovoljno opustil, oziroma če zdravljenje ni uspešno (četrti odstavek člena 70.b KZ-1). Oškodovanca A. V. in M. S. je s premoženjskopravnim zahtevkom za vsakega v višini 5.000,00 EUR napotilo na pravdo. Glede stroškov pa je odločilo, da se obdolženca oprosti plačila vseh stroškov kazenskega postopka od 1. do 6. točke drugega odstavka člena 92 ZKP.

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Zahteva obs. D.G. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Sodišči nista mogli prekršiti določb 2. odstavka 3. člena KZ, saj sta izpodbijani sodbi postali pravnomočni pred njegovo uveljavitvijo.

[OBRAZLOŽITEV]

S pravnomočnima sodbama, navedenima v uvodu te sodbe, je bil obs. D.G. obsojen zaradi kaznivega dejanja umora in poskusa enakega kaznivega dejanja v bistveno zmanjšani prištevnosti po 4. točki drugega odstavka 46. člena KZ - 77 in po istih določbah tega zakona v zvezi z 19. členom ter drugim odstavkom 12. člena KZ SFRJ na enotno kazen 12 let zapora, v katero je bil vštet pripor od... dalje. Hkrati mu je bil na podlagi 63. člena KZ SFRJ izrečen varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja v zdravstvenem zavodu.

Obsojenec je na podlagi 559. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) zoper ti sodbi vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri uveljavlja kršitev kazenskega zakona, ki naj bi bila smiselno v tem, da gre pri dejanju, ki je opredeljeno kot poskus kaznivega dejanja umora, v resnici za pripravljalna dejanja, ki po novem kazenskem zakoniku niso kazniva, če ne predstavljajo samostojnega kaznivega dejanja. Mnenja je, da bi moralo sodišče to dejanje pravno opredeliti kot kaznivo dejanje hude telesne poškodbe po 134. členu Kazenskega zakonika Republike Slovenije (KZ) in mu izreči bistveno nižjo kazen.

Vrhovni državni tožilec je predlagal, da se zahteva obsojenca za varstvo zakonitosti zavrne.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Predvsem sodišči v rednem postopku nista mogli prekršiti določb drugega odstavka 3. člena KZ o obvezni uporabi milejšega kazenskega zakona, saj je KZ začel veljati 1.1.1995, izpodbijani sodbi pa sta postali pravnomočni dne 7.4.1993, torej pred njegovo uveljavitvijo.

Zahteva pa tudi nima prav, da je bil obs. D.G. obsojen za pripravljanje kaznivega dejanja umora po določbah 18. člena KZ SFRJ, temveč je bil obsojen za poskus tega kaznivega dejanja. Predlagana sprememba pravne opredelitve torej tudi sicer ne bi prišla v poštev in je treba zahtevo zavrniti kot neutemeljeno.