Sodba I Ips 211/96 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Zahteva zagovornice obs. Z.P. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO] Zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

[OBRAZLOŽITEV] S pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča na Vrhniki, ki je navedena v uvodu te sodbe, je bila obs. Z.P. zaradi kaznivega dejanja neplačevanja preživnine po 1. odstavku 203. člena KZ izrečena pogojna obsodba, v kateri mu je bila določena kazen 2 mesecev zapora in preizkusna doba 3 let, poleg splošnega pogoja za preklic pogojne obsodbe pa je bil določen še poseben pogoj, da v roku 6 mesecev plača zapadle preživnine. Zagovornica obsojenca je pravočasno vložila zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 1. odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) in drugih določb postopka, ki naj bi vplivale na zakonitost in pravilnost sodbe. Zatrjuje, da obstaja "precejšnje nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe in tistim, kar ustreza resničnosti" in da je sodba pomanjkljiva v smislu 7. odstavka 364. člena ZKP, vendar pa ne pove, o katerih odločilnih dejstvih in pravnih vprašanjih sodba nima razlogov. Mnenja je tudi, da sta sodišči prve in druge stopnje zmotno ugotovili, da je obsojenec živel z L.P. v zunajzakonski skupnosti že v času, ko je nanjo prenesel lastništvo svoje gospodarske družbe, da je to podjetje uspešno poslovalo in da se je naklepoma izmikal plačevanju preživnine. Trdi, da ima obsojenec proti zakoniti zastopnici oškodovanke terjatve, ki jih je treba pobotati z neplačano preživnino. Predlaga, da se ga oprosti ali pa se izpodbijani sodbi razveljavi ter o zadevi ponovno odloči. Vrhovni državni tožilec predlaga, da se zahteva za varstvo zakonitosti kot neutemeljena zavrne. Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena. Po določbah 2. in 3. točke 1. odstavka 420. člena ZKP se sme vložiti zahteva za varstvo zakonitosti zaradi katere od številnih bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, ki so naštete v 11. točkah 1. odstavka 371. člena ZKP ali zaradi drugih kršitev postopka, če so te vplivale na zakonitost sodbe. Posplošeno zatrjevanje v zahtevi, da sta sodišči prve in druge stopnje pri izrekanju sodbe, njenih pisnih izdelavah in v postopku pred njima zagrešili bistvene kršitve pravil postopka, je povsem nedoločno. Zahteva ne pojasnjuje, katere konkretne kršitve in s čim naj bi bile storjene ter kako so vplivale na zakonitost in pravilnost sodb, zato zahteve v tem delu sploh ni mogoče preizkusiti. V delu, kjer zahteva izpodbija pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja oziroma zatrjuje "nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe in tistim, kar ustreza resničnosti", pa je treba opozoriti, da po izrečni odločbi 2. odstavka 420. člena ZKP zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Vrhovno sodišče zato navedb zahteve v tej smeri ni moglo upoštevati in je zahtevo v celoti zavrnilo.