Sodba I Ips 148/96 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Zahteva zagovornika obs. S.Š. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

[OBRAZLOŽITEV]

S sodbo Okrožnega sodišča v LJ z dne..., je bil obs. S.Š. spoznan za krivega hudega kaznivega dejanja zoper varnost javnega prometa po 4. odstavku 255. člena v zvezi s 1. in 3. odstavkom 251. člena KZ RS/1977. Po 50. členu Kazenskega zakona SFRJ (KZJ) je sodišče izreklo obsojencu pogojno obsodbo, v kateri mu je po 4. odstavku 255. člena KZ RS/1977 določilo kazen 3 mesecev zapora s preizkusno dobo 2 let. Višje sodišče v Ljubljani je s sodbo z dne..., pritožbi zagovornika obsojenca in njegove žene zavrnilo kot neutemeljeni in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zagovornik obsojenca, odvetnik B.Z. iz L., v zahtevi za varstvo zakonitosti uvodoma navaja, da uveljavlja kršitev kazenskega zakona po 1. točki 1. odstavka 420. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) in predlaga, da VS RS obe sodbi razveljavi in obsojenca oprosti "krivde in kazni".

Vrhovni državni tožilec RS svetnik B.Š. v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti, podanem na podlagi 2. odstavka 423. člena ZKP, navaja, da se obsojenčev zagovornik v zahtevi ne sklicuje na nobeno konkretno kršitev zakona ter da z navedbo, da sodišče ne bi smelo verjeti le eni skupini izvedencev, izpodbija le dejansko stanje, zaradi česar pa ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Kdaj je podana kršitev kazenskega zakona, je določeno v 372. členu ZKP. Zagovornik obsojenca v zahtevi za varstvo zakonitosti ne uveljavlja nikakršne take kršitve, pač pa v zahtevi navaja, da sodišče ni ravnalo prav, ker je eni skupini izvedencev prometne stroke verjelo, drugi skupini izvedencev prometne stroke pa ne. S takimi navedbami izpodbija le dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki ji je pritrdilo tudi pritožbeno sodišče. Prav tako ni utemeljena navedba zagovornika, da je sodišče arbitriralo, saj je iz razlogov pravnomočne sodbe razvidno, da je bilo kar 5 izvedenskih mnenj izvedencev prometne stroke podrobno ocenjenih, prav tako pa so bile poleg zagovora obsojenca podrobno ocenjene izpovedbe prič A.K., P.G. in J.D.. V zahtevi za varstvo zakonitosti torej zagovornik obsojenca uveljavlja izključno razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Iz tega razloga pa po določilu 2. odstavka 420. člena ZKP navedenega izrednega pravnega sredstva ni mogoče vložiti.

Vrhovno sodišče RS je zato zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi 425. člena ZKP zavrnilo kot neutemeljeno.