Sodba I Ips 182/96 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Zahteva zagovornika obd. C.F. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Obdolženec je bil pred zaslišanjem pravilno poučen v skladu z določilom 5. člena ZKP. Zato kljub temu, da mu pred zaslišanjem ni bil vročen drugopis zahteve za preiskavo, ne gre za tako kršitev določb kazenskega postopka, ki bi vplivala za zakonitost sklepa o preiskavi.

[OBRAZLOŽITEV]

S sklepom z dne 7.8.1996, je preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v N. odločil, da se zoper obd. C.F. opravi preiskava v smeri kaznivega dejanja ponarejanja denarja po čl.249/I KZ. Okrožno sodišče v N. je s sklepom z dne 14.8.1996, zavrnilo pritožbo obdolženčevega zagovornika, vloženo zoper sklep o uvedbi preiskave, kot neutemeljeno.

Zagovornik obd. C.F. je dne 26.8.1996 vložil zoper navedeni pravnomočni sklep o uvedbi preiskave zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri uvodoma navaja, da uveljavlja razlog iz 3.točke I.odstavka 420.člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ne predlaga pa, kako naj VS RS odloči.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

V IV.odstavku 169.člena ZKP je določeno, da se vabilu na zaslišanje osebi, zoper katero je zahtevana preiskava, priloži drugopis zahteve za preiskavo. V obravnavani zadevi drugopisa zahteve za preiskavo obd. C.F. ni bilo mogoče vročiti na opisani način, saj mu ni bilo poslano vabilo, pač pa so ga na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku privedli organi za notranje zadeve. Stališče Okrožnega sodišča v N., zavzeto v izpodbijanem sklepu z dne 14.8.1996, da je bilo zaslišanje C.F. v obravnavanem primeru opravljeno kot nujno preiskovalno opravilo v skladu z določilom I.odstavka 203.člena ZKP ter da mu ni bilo potrebno vročiti že do takrat oblikovane zahteve za preiskavo, sicer ni pravilno. Iz uradnega zaznamka preiskovalnega sodnika z dne 3.8.1996, je namreč razvidno, da je bila že pred zaslišanjem C.F. dne 3.8.1996 zoper le-tega vložena zahteva za preiskavo, prav tako pa tudi iz razlogov sklepa o uvedbi preiskave z dne 7.8.1996, izhaja, da je preiskovalni sodnik zaslišal C.F. potem, ko je bila zoper le-tega že vložena zahteva za preiskavo. Glede na to, da ni šlo za situacijo, ki jo določa 203.člen ZKP, pač pa je šlo za situacijo, ki jo določa 169.člen ZKP, bi moral preiskovalni sodnik pred zaslišanjem C.F. le-temu vročiti drugopis zahteve za preiskavo.

S tem, ko preiskovalni sodnik drugopisa zahteve za preiskavo C.F. pred njegovim zaslišanjem ni vročil, so bile kršene določbe kazenskega postopka. Ne gre pa za tako kršitev določb kazenskega postopka, ki je vplivala na zakonitost sodne odločbe, torej na zakonitost sklepa u uvedbi preiskave. Iz zapisnika o zaslišanju obd. C.F. z dne 3.8.1996 je razvidno, da je bil obdolženec pred zaslišanjem poučen v skladu s 5.členom ZKP, torej tudi o tem, česa je obdolžen in kaj je podlaga za obdolžitev. Pri zaslišanju obdolženca pa je bila navzoča tudi sodna prevajalka za italijanski jezik D.J. in je bil torej obdolženec poučen v italijanskem jeziku, zaradi česar so docela v nasprotju s podatki spisa trditve zagovornika obdolženca, da obdolženec ni bil poučen v materinem jeziku, pri čemer ni odveč pripomniti, da je obdolženec pred podajo zagovora izjavil, da je pouk preiskovalnega sodnika razumel ter da se bo zaenkrat sam zagovarjal, tako izjavo pa je tudi potrdil s svojim podpisom.

Obdolženec je bil torej pred zaslišanjem pravilno poučen v skladu z določilom 5.člena ZKP. Zato kljub temu, da mu pred zaslišanjem ni bil vročen drugopis zahteve za preiskavo, ne gre za tako kršitev določb kazenskega postopka, ki bi vplivala za zakonitost sklepa o preiskavi. Sicer pa tudi obdolženčev zagovornik v zahtevi za varstvo zakonitosti ni navedel, zakaj naj bi navedena kršitev vplivala na zakonitost sodne odločbe.

VS RS je zato zahtevo zagovornika obd. C.F. za varstvo zakonitosti zavrnilo kot neutemeljeno (425. člen ZKP).