Sodba I Ips 121/95 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Zahteva obsojenih A.B. in B.B. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Dejstvo, da sta se obsojenca za storitev kaznivega dejanja odločila med drugim zaradi slabega zdravstvenega stanja svoje hčere, ne more izključiti protipravnosti njunega ravnanja.

[OBRAZLOŽITEV]

S sodbo Okrajnega sodišča v P., ki je navedena v uvodu, sta bila obsojenca spoznana za kriva kaznivega dejanja nezakonite vselitve. Izrečeni sta jima bili pogojni obsodbi, v teh pa vsakemu določena kazen 3 mesece zapora. Obsojencema je bila naložena tudi posebna obveznost, da morata v roku enega meseca izprazniti stanovanje, v katerega sta se nezakonito vselila. VSK je s svojo sodbo, ki je tudi navedena v uvodu, deloma ugodilo pritožbi obsojencev tako, da je znižalo v pogojni obsodbi določeni kazni, vsakemu na en mesec zapora, rok za izpolnitev posebne obveznosti izpraznitve stanovanja pa podaljšalo na tri mesece.

Obsojenca sta na vrhovno sodišče poslala vlogo z nazivom pritožba zoper sodbo v imenu ljudstva Okrajnega sodišča v P.. Sodba okrajnega sodišča je že pravnomočna in zato pritožba zoper tako sodbo ni dovoljena. Ker pa sta obsojenca svojo vlogo vložila v roku iz 3. odstavka 421. člena ZKP in ker v njej zatrjujeta, da je pravnomočna sodba nezakonita, kar pomeni, da zatrjujeta, da je s tako sodbo prekršen zakon, je vrhovno sodišče to vlogo obravnavalo kot pravočasno vloženo zahtevo za varstvo zakonitosti.

Obsojenca v zahtevi predlagata, da vrhovno sodišče "v celoti ovrže nezakonito odločo okrajnega sodišča in jo tudi tako spremeni, da naj bi vsaj njuna hči imela pravico do zdravega in častnega življenja". Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Zahtevo za varstvo zakonitosti je dovoljeno vložiti zaradi kršitve kazenskega zakona in kršitev določb kazenskega postopka, ki so naštete v 2. in 3. točki 1. odstavka 420. člena ZKP. Obsojenca v svoji zahtevi ne navajata, katere določbe kazenskega zakona ali zakona o kazenskem postopku naj bi bile kršene. Zatrjujeta le, da je pravnomočna sodba nezakonita, ker sodišče prve stopnje ni upoštevalo dokazov o slabem zdravstvenem stanju njune hčere. Dejstvo, da sta se obsojenca za storitev kaznivega dejanja odločila, med drugim tudi zaradi slabega zdravstvenega stanja njune hčere, ne more izključiti protipravnosti njunega ravnanja.

Lahko pa se navedene okoliščine upošteva pri izbiri kazenske sankcije. Iz obrazložitev odločb sodišč prve in druge stopnje pa izhaja, da sta sodišči navedeno okoliščino tudi upoštevali. Še zlasti jo je upoštevalo višje sodišče, ko je obsojencema znižalo kazni, določeni v pogojni obsodbi. Ker je tako vrhovno sodišče ugotovilo, da ni podana nobena kršitev zakona, zaradi katere se lahko vloži zahteva za varstvo zakonitosti, je zahtevo obsojencev zavrnilo kot neutemeljeno.