Sodba I Ips 109/94 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Zahtevi obs. in njegovega zagovornika za izreden preizkus pravnomočne sodbe se zavrneta kot neutemeljeni.

[JEDRO]

I. Zavrnitev dokaznih predlogov s strani zagovornika ne predstavlja kršitev obsojenčeve pravice do obrambe, ker je sodišče na podlagi zbranih dokazov ocenilo, da je lahko na njihovi podlagi obtoženca spoznalo za krivega obravnavanega kaznivega dejanja.

II. Sodbe sodišča druge stopnje v postopku za izreden preizkus pravnomočne sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 364. člena ZKP.

[OBRAZLOŽITEV]

Z uvodoma navedenima sodbama je bil obs. spoznan za krivega kaznivega dejanja umora po 1. odstavku 46. člena KZ RS v zvezi z 2. odstavkom 12. člena KZ SFRJ v zvezi s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Izrečena mu je bila kazen 10 let zapora.

Obsojenčev zagovornik je vložil zahtevo za izreden preizkus pravnomočne sodbe. Zahtevo je vložil iz vseh razlogov, navedenih v 427. členu ZKP. Zagovornik je uveljavil, da so bile v postopku kršene obsojenčeve pravice do obrambe, saj sta sodišči prve in druge stopnje v obsojenčevo škodo zavrnili vrsto predlaganih dokazov. Sodba sodišča druge stopnje nima razlogov o odločilnih dejstvih. Poleg tega je po mnenju obsojenčevega zagovornika kršena 5. točka 365. člena ZKP v zvezi z odločbo o izrečeni kazni. Obsojenčev zagovornik je predlagal, da vrhovno sodišče obe sodbi razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje pred spremenjenim senatom, podrejeno pa sodbi spremeni tako, da obsojenca spozna za krivega le kaznivega dejanja uboja na mah po 47. členu KZ RS, storjenega v prekoračenem silobranu in v bistveno zmanjšanem prištevnem stanju ali pa sodbi spremeni glede izreka kazenske sankcije tako, da obsojencu ob uporabi omilitvenih določil izreče bistveno milejšo kazensko sankcijo.

Zahtevo za izreden preizkus pravnomočne sodbe je vložil tudi obsojenec. V zahtevi je pojasnil, da dejanje priznava in obžaluje, zanika pa, da je storil umor iz koristoljubja. Ni mu vseeno, ali je obsojen zaradi umora iz koristoljubja ali pa zaradi uboja na mah. Predlagal je razveljavitev obeh sodb s spremenjeno kvalifikacijo kaznivega dejanja.

Zahtevi za izreden preizkus pravnomočne sodbe nista utemeljeni.

Zavrnitev dokaznih predlogov s strani zagovornika ne predstavlja kršitev obsojenčeve pravice do obrambe, ker je sodišče na podlagi zbranih dokazov ocenilo, da je lahko na njihovi podlagi spoznalo obsojenca za krivega obravnavanega kaznivega dejanja. Skopa obrazložitev v sodbi sodišča druge stopnje ter izostanek razlogov o odločilnih dejstvih, kot zatrjuje zagovornik, ne moreta biti obravnavana v postopku za izreden preizkus pravnomočne sodbe, saj bi lahko predstavljali le kršitev iz 11. točke 1. odstavka 364. člena ZKP, ki pa po 2. točki 427. člena ZKP ni predvidena kot razlog za izreden preizkus pravnomočne sodbe. Tudi pravna opredelitev kaznivega dejanja po 1. odstavku 46. člena KZ RS v zvezi z 2. odstavkom 12. člena KZ SFRJ povsem ustreza opisu kaznivega dejanja v izreku pravnomočne prvostopne sodbe. Prav tako ni podana kršitev 5. točke 365. člena ZKP, saj je sodišče izreklo kazen v okviru predpisane kazni za kaznivo dejanje po 1. odstavku 46. člena KZ RS.

Obsojenec in njegov zagovornik sta predlagala, da ju vrhovno sodišče povabi na sejo senata, vendar navzočnost obsojenca in zagovornika na seji senata v postopku za izreden preizkus pravnomočne sodbe ni predvidena.

Določila zakona o kazenskem postopku so bila uporabljena na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije.