Sklep IV Ips 66/94 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Zahteva zagovornika kaznovanega za sodno varstvo se zavrže kot nedovoljena.

[JEDRO] Odločbo o prekršku, izdano na drugi stopnji, je mogoče po 2. točki 202. člena zakona o prekrških izpodbijati le, če je bila kaznovanemu izrečena denarna kazen nad 15.000,00 SIT.

[OBRAZLOŽITEV] Občinska sodnica za prekrške je z odločbo spoznala G.P. za odgovornega za prekrška po členu 227/I točka 4 v zvezi s členom 227/II ter po členu 227/I točka 25 ZTVCP in ga kaznovala za prvi prekršek s 4.000,00 SIT, za drugega pa s 3.000,00 SIT denarne kazni in mu nato izrekla enotno denarno kazen 7.000,00 SIT. Zagovornikovo pritožbo je Republiški senat za prekrške z uvodoma navedeno odločbo zavrnil kot neutemeljeno in potrdil odločbo organa prve stopnje. V zahtevi za sodno varstvo, v kateri uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, zaradi česar je prišlo do napačne uporabe materialnega prava, zagovornik predlaga, naj se izpodbijana odločba razveljavi in zadeva vrne v novo odločanje. Zahteva za sodno varstvo ni dovoljena. Odločbo o prekršku, izdano na drugi stopnji, je mogoče po členu 202 točka 2 zakona o prekrških izpodbijati le, če je bila kaznovanemu izrečena denarna kazen nad 15.000,00 SIT. Ker je bila kaznovanemu izrečena denarna kazen 7.000,00 SIT, kar je nižja denarna kazen, kot je mejni znesek nad 15.000,00 SIT, pri katerem bi šele lahko vložil zahtevo za sodno varstvo, je moral senat Vrhovnega sodišča RS po členu 204/II zakona o prekrških zagovornikovo zahtevo zavreči kot nedovoljeno.