Sklep IV Ips 39/94 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Zahteva kaznovanega za sodno varstvo se zavrže kot nedovoljena.

[JEDRO]

Ker je bila kaznovanemu izrečena kazen nižja od 15.000 SIT, je zahteva za sodno varstvo nedovoljena. Po določbi 1. točke 202. člena Zakona o prekrških izrek varstvenega ukrepa odvzema predmetov (orožja) ne more biti podlaga za zahtevo za sodno varstvo.

[OBRAZLOŽITEV]

Občinski sodnik za prekrške je z odločbo spoznal A.B. za odgovornega za prekrška po čl. 56/I točka 6 in 7 zakona o orožju (Uradni list SRS št. 17/81 in Uradni list RS št. 44/90) in ga kaznoval za prvi prekršek z denarno kaznijo 2.000,00 SIT, za drugi prekršek z denarno kaznijo 6.000,00 SIT, nato pa mu je izrekel enotno denarno kazen 8.000,00 SIT. Po čl. 56/II zakona o orožju je bil kaznovanemu izrečen tudi varstveni ukrep odvzema orožja in streliva, ki je bilo predmet prekrška. Pritožbo kaznovanega je Republiški senat za prekrške z uvodoma navedeno odločbo zavrnil kot neutemeljeno ter potrdil odločbo o prekršku prve stopnje.

V zahtevi za sodno varstvo kaznovani trdi, da ni storil nobenega prekrška ter predlaga, naj se napadena odločba o prekršku razveljavi. Zahteva za sodno varstvo ni dovoljena.

Odločbo o prekršku, izdano na drugi stopnji, je mogoče po določbi čl. 202 točka 2 zakona o prekrških izpodbijati le, če je bila kaznovanemu izrečena denarna kazen nad 15.000,00 SIT. Ker je bila kaznovanemu izrečena denarna kazen 8.000,00 SIT, kar je nižja denarna kazen, kot je mejni znesek nad 15.000,00 SIT, pri katerem bi šele lahko vložil zahtevo za sodno varstvo, je moral senat Vrhovnega sodišča RS po čl. 204/II zakona o prekrških zahtevo kaznovanega zavreči kot nedovoljeno.

Podlage za vložitev zahteve za sodno varstvo pa tudi ni v odvzemu orožja in streliva, ki je bilo predmet prekrška, saj gre pri tem za varstveni ukrep odvzema predmetov, ki pa po določbi čl. 202 točka 1 zakona o prekrških ne more biti podlaga za zahtevo za sodno varstvo.