Sodba IV Ips 16/94 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Zahteva zagovornika kaznovanega za sodno varstvo se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO] Če je izrek odločbe nerazumljiv, kot to uveljavlja zagovornik, je sicer lahko podana kršitev iz 11. točke 1. odst. 186. čl. zakona o prekrških, ki pa ne more biti uveljavljena v postopku za sodno varstvo.

[OBRAZLOŽITEV] Z uvodoma navedeno odločbo Republiškega senata za prekrške v Ljubljani je bila potrjena odločba Carinarnice, s katero je bil kaznovani spoznan za odgovornega prekrška po 1. točki 1. odstavka 371. člena v zvezi s 1. odstavkom 380.b člena carinskega zakona ter kaznovan z denarno kaznijo 70.000,00 SIT, izrečen pa mu je bil tudi varstveni ukrep odvzema osebnega avtomobila kot predmeta prekrška. Obsojenčev zagovornik je vložil zahtevo za sodno varstvo. V njej je uveljavil vse razloge iz 203. člena zakona o prekrških. V zahtevi je zatrjeval, da je odločba nepravilna in nezakonita, ker se v izreku prvostopne odločbe govori o "točno neugotovljenem dnevu" in ker kaznovani ni nikoli peljal prek mejnega prehoda nobenega osebnega avtomobila, pri čemer se kaznovani zaradi poškodbe glave najbolj natančno ne more spomniti dogodkov. Zagovornik je predlagal, da vrhovno sodišče obe odločbi razveljavi ter vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek z naročilom, da se vse priče, ki so predlagane, zaslišijo ter istočasno upoštevajo tudi danes priloženi dokazi. Zahteva za sodno varstvo ni utemeljena. Zagovornik sicer ni opredelil, za kakšno kršitev naj bi šlo zaradi opisa prekrška, ki po zagovornikovem mnenju ni natančen, pa kljub temu lahko ugotovimo, da je organ druge stopnje v obrazložitvi svoje odločbe pravilno zavzel stališče, da z navedbo "točno neugotovljenega dne koncem februarja 1992" ni kršen postopek. Če je izrek odločbe nerazumljiv, kot to uveljavlja zagovornik, pa je sicer lahko podana edino kršitev iz 11. točke 1. odstavka 186. člena zakona o prekrških, kar pa ne more biti uveljavljeno v postopku za sodno varstvo. Isto velja za vse druge navedbe v zahtevi zagovornika kaznovanega, saj v preostalem delu izpodbija ugotovljeno dejansko stanje. Takšnega razloga ni možno uveljaviti v postopku za sodno varstvo, zato je vrhovno sodišče zahtevo kot neutemeljeno zavrnilo.