Sodba I Ips 55/94 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Zahteva zagovornika obs. za izreden preizkus pravnomočne sodbe se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

V postopku za izreden preizkus pravnomočne sodbe ni mogoče izpodbijati izrečene kazni, če je ta izrečena v zakonskih okvirih.

[OBRAZLOŽITEV]

Z uvodoma navedenima sodbama je bil obs. spoznan za krivega kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po 1. in 2. odstavku 54. člena KZ RS ter mu je bila izrečena kazen zapora.

Obsojenčev zagovornik je vložil zahtevo za izreden preizkus pravnomočne sodbe, v kateri je uveljavil razloge iz 1., 2. in 3. točke 427. člena ZKP ter predlagal, da vrhovno sodišče sodbi sodišča prve in druge stopnje razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Zahteva za izreden preizkus pravnomočne sodbe ni utemeljena.

Obsojenčev zagovornik zatrjuje, da je bila obsojencu izrečena stroga kazen zato, ker je bilo sodišče pod vplivom peticije občanov. V postopku za izreden preizkus pravnomočne sodbe ni možno izpodbijati izrečene kazni, če je ta izrečena v zakonskih okvirih, v obravnavani zadevi pa je sodišče druge stopnje v obrazložitvi drugostopne odločbe celo posebej navedlo, da "dopisa vaščanov, ki ga v pritožbi navaja javni tožilec, pri odmeri kazni ni mogoče upoštevati, saj okoliščine, navedene v tem poročilu, na sodišču niso bile preverjene". V odločitvi sodišča prve in druge stopnje torej v zvezi z izrečeno kaznijo ni zazreti kršitev določb kazenskega zakona ali kazenskega postopka.

Prav tako iz spisnih podatkov ni možno ugotoviti, da bi bil celoten postopek voden tako, da so bile obsojenčeve pravice do obrambe na glavni obravnavi bistveno prizadete in kršene, kot v zahtevi navaja obsojenčev zagovornik. Pri tem ne navaja nobene konkretne kršitve obsojenčeve pravice do obrambe na glavni obravnavi, temveč navaja le, da naj bi se predsednik senata neustrezno vedel do obsojenca, kar pa iz zapisnika z glavne obravnave ni razvidno. Kršitve obsojenčeve pravice seveda tudi ne predstavlja odločitev o odškodninskem zahtevku, ko je sodišče odločalo tudi o materialni škodi, saj ima sodišče v okviru adhezijskega postopka takšna pooblastila.

V okviru zahteve za izreden preizkus pravnomočne sodbe obsojenčev zagovornik tudi izpodbija pričevanje oškodovanca, s čimer izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, kar pa v postopku za izreden preizkus pravnomočne sodbe ni možno.

Vrhovno sodišče je torej ugotovilo, da zahteva obsojenčevega zagovornika ni utemeljena, zato jo je zavrnilo, kot izhaja iz izreka te odločbe.