Sodba I Ips 65/94 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Zahteva zagovornika obs. za izreden preizkus pravnomočne sodbe se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO] V postopku za izreden preizkus pravnomočne sodbe ni mogoče predlagati izrek milejše kazenske sankcije, saj je za to predvideno posebno izredno pravno sredstvo - izredna omilitev kazni.

[OBRAZLOŽITEV] Obs. je bil z uvodoma navedenima sodbama spoznan za krivega kaznivega dejanja zatajitve po 1. in 5. odstavku 169. člena KZ RS ter mu je bila izrečena kazen 1 leta zapora. Obsojenčev zagovornik je vložil zahtevo za izreden preizkus pravnomočne sodbe zaradi napačne uporabe določb kazenskega zakona, bistvene kršitve določb ZKP in zaradi izrečene kazenske sankcije ter izrečenega ukrepa odvzema premoženjske koristi. Predlagal je, da se obsojenca oprosti od obtožbe ali se izrečena kazen spremeni v pogojno obsodbo in se obsojenca oprosti plačila škode oškodovancu ali pa se izpodbijana sodba razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v novo odločanje. Prosil je tudi za odložitev izvršitve kazni do rešitve zadeve. Zahteva za izreden preizkus pravnomočne sodbe ni utemeljena. S tem, ko obsojenčev zagovornik v zahtevi uveljavlja, da sta sodišči prve in druge stopnje napačno ocenili obsojenčev zagovor in izpovedbo priče, izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, kar pa v postopku za izreden preizkus pravnomočne sodbe ni možno. Dejansko stanje izpodbija obsojenčev zagovornik tudi s trditvijo, da je obsojenec storil dejanje v skrajni sili. Obsojenčev zagovornik tudi uveljavlja, da bi sodišče moralo obsojencu izbrati milejšo kazensko sankcijo, pri čemer navaja določene olajševalne okoliščine. V postopku za izreden preizkus pravnomočne sodbe takšne zahteve ni možno uveljavljati, saj je za to predvideno posebno izredno pravno sredstvo - izredna omilitev kazni. Prav tako ni utemeljeno izpodbijanje izrečenega odvzema premoženjske koristi, kjer oškodovanec v kazenskem postopku ni uveljavljal premoženjskopravnega zahtevka. Sodišče s tem ni kršilo kazenskega zakona ter je v tem pogledu stvar nadaljnjega postopka, kako bo zavarovalnica izterjala odškodnino, ki jo je plačala oškodovancu. Vrhovno sodišče je torej ugotovilo, da v obravnavani zadevi sodišči prve in druge stopnje nista kršili določb kazenskega zakona ali kazenskega postopka, zato je zahtevo kot neutemeljeno zavrnilo. Iz omenjenih razlogov tudi ni prišla v poštev odložitev izvršitve kazni.