Sodba IV Ips 70/93 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Zahteva kaznovanega za sodno varstvo se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO] V zahtevi za sodno varstvo ni možno uveljavljati razlogov za omilitev kazni.

[OBRAZLOŽITEV] Z uvodoma navedeno odločbo Zveznega senata za prekrške v Beogradu (tedanja SFR Jugoslavija) je bila potrjena odločba Komisije za prekrške Carinarnice, s katero je bil kaznovani spoznan za odgovornega za dva prekrška po 1. točki 1. odstavka 380. člena in po 3. točki 1. odstavka 370. člena Carinskega zakona ter mu je bila izrečena denarna kazen ter varstveni ukrep odvzema blaga kot predmeta prekrška po 3. točki 1. odstavka 370. člena carinskega zakona. Zoper navedeno odločbo organa druge stopnje je kaznovani vložil zahtevo za sodno varstvo na Zvezno sodišče v Beogradu (tedanja SFR Jugoslavija). V zahtevi je uveljavil olajševalne okoliščine in slab socialni položaj njegove petčlanske družine, v kateri je samo eden zaposlen z osebnim dohodkom. Te okoliščine naj bi bile tudi edini vzrok, da je kaznovani storil prekršek. Iz teh razlogov predlaga, da se mu odvzeto vozilo vrne. Republika Slovenija je dne 25.6.1991 postala samostojna država, Zvezno sodišče v Beogradu (sedaj ZR Jugoslavija) pa je dne 30.11.1993 zahtevo kaznovanega skupno s spisom poslalo Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije kot Vrhovnemu sodišču republike, ki je bila v sestavu SFRJ, sedaj pa ni več članica Zvezne Republike Jugoslavije. Zahteva za sodno varstvo ni utemeljena. Kaznovani je vložil zahtevo za sodno varstvo iz razlogov, ki niti po tedanjem zakonu o prekrških, s katerimi se kršijo zvezni predpisi, niti po zakonu o prekrških, ki velja v Republiki Sloveniji, niso predvideni kot razlog v postopku za sodno varstvo. Kaznovani namreč uveljavlja razloge za omilitev izrečene sankcije, vendar tudi po 149. členu navedenega zakona o prekrških, s katerimi se kršijo zvezni predpisi, ki je predvideval širše razloge kot republiški zakon, takšen razlog ni bil predviden. Zahteva za sodno varstvo je bila namreč lahko vložena le zaradi kršitve materialnega predpisa, zaradi bistvene kršitve določb postopka ali pa zaradi nepopolno ali zmotno ugotovljenega dejanskega stanja. Nobenega od teh razlogov v svoji zahtevi ne uveljavlja, zato je vrhovno sodišče njegovo zahtevo kot neutemeljeno zavrnilo.