Sklep IV Ips 59/93 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Zahteva kaznovanega za sodno varstvo se zavrže kot nedovoljena.

[JEDRO] Ker je bila kaznovanemu v postopku za prekršek izrečena nižja denarna kazen, kot jo določa 2. odstavek 202. člena zakona o prekrških, zahteva kaznovanega za sodno varstvo ni dovoljena.

[OBRAZLOŽITEV] Z uvodoma navedeno odločbo je Republiški senat za prekrške potrdil odločbo Medobčinskega sodnika za prekrške, s katero je bil kaznovani spoznan za odgovornega za prekršek po 6. točki 1. odstavka 226. člena ZTVCP ter kaznovan z denarno kaznijo 4.000,00 SIT. Kaznovani je vložil zahtevo za sodno varstvo. V njej je uveljavljal, da ni storil prekrška ter da ni bil zaslišan niti pred organom prve niti pred organom druge stopnje. Zahteva za sodno varstvo ni dovoljena. V 2. odstavku 202. člena zakona o prekrških je določeno, da se zahteva za sodno varstvo lahko vloži zoper drugostopno odločbo v primeru, če je posamezniku izrečena za prekršek denarna kazen nad 15.000,00 SIT. V obravnavani zadevi je bila kaznovanemu izrečena kazen 4.000,00 SIT, zato niso izpolnjeni pogoji za vložitev zahteve za sodno varstvo. Vrhovno sodišče je iz tega razloga v skladu z določilom 2. odstavka 204. člena zakona o prekrških zahtevo kot nedovoljeno zavrglo.