Sklep Kp 3/93 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Pritožba zagovornice st. ml. se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO] Senat za mladoletnike višjega sodišča je pristojen za odločitev o priporu zoper mladoletnika, v primeru nesoglasja sodnika za mladoletnike s predlogom javnega tožilca za odreditev pripora.

[OBRAZLOŽITEV] Z uvodoma navedenim sklepom je senat za mladoletnike višjega sodišča ugodil predlogu javnega tožilca in proti st. ml. odredil pripor iz pripornega razloga po členu 191/II točka 3 v zvezi s členom 474/I ZKP. Zoper ta sklep se je pravočasno pritožila zagovornica st. mladoletnika ter predlagala, naj se izpodbijani sklep razveljavi, odrejeni pripor zoper st. mladoletnika pa odpravi. Pritožba ni utemeljena. Glede na to, da mora pritožbeno sodišče po določbi člena 397/IV ZKP po uradni dolžnosti paziti, ali je bilo sodišče prve stopnje stvarno pristojno za sklep, je senat za mladoletnike Vrhovnega sodišča RS najprej preizkusil napadeni sklep glede tega. Glede pripora v postopku proti mladoletniku so v ZKP le nekatere določbe, med drugim ta, da odreja pripor sodnik za mladoletnike (člen 474/I ZKP). O pritožbi zoper sklep o odreditvi pripora v pripravljalnem postopku proti mladoletniku odloča senat za mladoletnike višjega sodišča (načelno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča RS, Poročilo o sodni praksi Vrhovnega sodišča RS št. II/1979). V obravnavanem primeru se že sodnica za mladoletnike s predlogom javnega tožilca za odreditev pripora zoper st. mladoletnika ni strinjala in je zato zahtevala odločitev senata za mladoletnike višjega sodišča. Senat za mladoletnike višjega sodišča je bil po mnenju senata za mladoletnike Vrhovnega sodišča RS pristojen za tako odločitev in sicer na podlagi določbe člena 192/V v zvezi s členom 452/I ZKP, pri čemer pa, analogno kot pri odločanju o pritožbi, odloča tudi v primeru nesoglasja sodnika za mladoletnike s predlogom javnega tožilca za odreditev pripora, prav ta senat in ne morda senat za mladoletnike ali zunajobravnavni senat temeljnega sodišča. Zagovornica nima prav, ko meni, da bi se proti st. mladoletniku moral najprej uporabiti kakšen ukrep po členu 473 ZKP, ki pa doslej še ni bil uporabljen. Odreditev pripora proti st. mladoletniku, ob vsej njegovi izjemnosti, namreč ni vezana na omenjeni pogoj predhodne (neuspešne) uporabe kakšnega od ukrepov po členu 473 ZKP. V napadenem sklepu pa je na podlagi tega, da se proti st. mladoletniku vodi postopek zaradi številnih hudih kaznivih dejanj in njegovega dosedanjega zelo problematičnega načina življenja, prepričljivo obrazloženo, da je pri njem ne samo podana ponovitvena nevarnost, marveč da je potreben za njegovo izločitev iz okolja prav pripor in ne zgolj kakšen milejši ukrep po členu 473 ZKP. Po povedanem zagovorničina pritožba ni utemeljena in jo je bilo treba zavrniti (člen 397/III v zvezi s členom 452/I ZKP).