Sklep I Ips 201/93 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Zahteva obs. za izredno omilitev kazni se zavrne.

[JEDRO]

Smrt matere v konkretnem primeru ne more predstavljati nove olajševalne okoliščine.

[OBRAZLOŽITEV]

Z uvodoma navedeno sodbo senata temeljnega sodišča, je bila obs. izrečena enotna kazen 6 let zapora. Pri tem so bile upoštevane pravnomočne sodbe, s katerim so bile obsojencu izrečene kazni zapora. Obsojenec prestaja kazen v KPD Dob od leta 1992 naprej.

Obsojenec je vložil zahtevo za izredno omilitev kazni. V njej je uveljavil, da mu je pred devetimi leti umrla mati, kar je nanj zelo negativno vplivalo, tako da je pričel izvrševati kazniva dejanja, kar vse pa sedaj obžaluje. Ostal je sam z očetom, ki je invalid in bi mu rad pomagal, namerava pa se zaposliti, medtem ko si z dekletom želi ustvariti družino. Iz teh razlogov je zaprosil za omilitev izrečene kazni.

Zahteva za izredno omilitev kazni ni utemeljena.

Po 412. členu ZKP je omilitev pravnomočno izrečene kazni dovoljena, če se po pravnomočnosti sodbe pokažejo okoliščine, ki jih ni bilo, ko se je sodba izrekala, ali so bile, pa sodišče zanje ni vedelo, ki pa bi očitno pripeljale do milejše obsodbe.

Iz spisnih podatkov je razvidno, da je obs., rojen leta 1970, tako da obsojenčeva navedba o smrti matere v letu 1964 pač ne more držati. Tudi če je mati umrla kasneje, to za obsojenca ne more predstavljati nove olajševalne okoliščine, ki bi opravičevala omilitev kazni. Takšne okoliščine tudi ne morejo predstavljati obsojenčeve želje, da se zaposli in si ustvari družino. Prav tako ni z ničemer izkazana obsojenčeva skrb za invalidnega očeta, saj je npr. iz podatkov ene od sodb celo razvidno, da obsojenca preživljajo starši.

Vrhovno sodišče je torej ugotovilo, da pri obsojencu niso podani zakonski pogoji za izredno omilitev kazni, zato je njegovo zahtevo v skladu z določilom 7. odstavka 414. člena ZKP zavrnilo.