Sodba IV Ips 28/2009 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se ugotovi, da bila s sklepom Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici z dne 9.12.2008 prekršena določba 202.a člena Zakona o prekrških v zvezi s 199. členom tega zakona.

[JEDRO] Sodišče se v postopku o prekršku ni upravičeno spuščati v pravilnost in zakonitost posameznih pravnomočnih odločb, s katerimi so bile izrečene kazenske točke.

[OBRAZLOŽITEV] A. 1. Z uvodoma navedenim pravnomočnim sklepom je Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici v postopku po 202.a členu Zakona o prekrških (ZP-1) odločilo, da se M.G. ne izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. 2. Zahtevo za varstvo zakonitosti vlaga vrhovni državni tožilec M.V. Navaja, da je bil M.G. s pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici z dne 17.1.2008 spoznan za odgovornega storitve prekrška po točki d) tretjega odstavka v zvezi s petim odstavkom 130. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1). Izrečena mu je bila globa v znesku 550 EUR in 17 kazenskih točk v cestnem prometu. Ministrstvo za pravosodje je nato na Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici poslalo obvestilo, da ima storilec kot voznik začetnik v skupni evidenci vpisanih 17 kazenskih točk. Čeprav se v skladu s 235. členom ZVCP-1 vozniku začetniku izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, če v času treh let doseže ali preseže 7 kazenskih točk, je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom odločilo, da se M.G. prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ne izreče. S tem je po trditvi zahteve prekršilo določbo 202.a člena ZP-1, saj pri odločanju v obsegu zakonitih razlogov za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni pristojno, da poseže v pravnomočno sodbo, s katero je bila izrečena stranska sankcija kazenskih točk. Napake v pravnomočni sodbi je treba popraviti v postopku z izrednim pravnim sredstvom, ni pa tega mogoče storiti s sklepom o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja. To je storilo sodišče v tej zadevi s tem, ko se je oprlo na ugotovitev, da je storilec dosegel 17 kazenskih točk tako, da mu je bila z zgoraj navedeno sodbo stranska sankcija 18 kazenskih točk kot vozniku začetniku v nasprotju s šestim odstavkom 26. člena ZP-1 omiljena na 17 namesto na 6 kazenskih točk. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj ugotovi, da je Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici s sklepom z dne 9.12.2008 prekršilo določbo 202.a člena ZP-1. 3. Zahteva vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti je bila na podlagi 171. člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 423. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) vročena storilcu prekrška, ki nanjo ni odgovoril. B. 4. Vrhovno sodišče uvodoma ugotavlja, da je obravnavana zahteva za varstvo zakonitosti vložena tako zoper pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici z dne 17.1.2008 kakor tudi zoper pravnomočni sklep istega sodišča z dne 9.12.2008. Ker je bilo z navedenim sklepom odločeno, da se M.G. prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ne izreče, povezava med zadevama (tudi ob upoštevanju stališča sodbe Vrhovnega sodišča IV Ips 47/2008 z dne 20.5.2008) ni takšna, da bi poseg v izpodbijano sodbo glede stranske sankcije kazenskih točk hkrati pomenil tudi spremembo (dejanske) podlage sklepa, izdanega v postopku po 202.a členu ZP-1. Vrhovno sodišče je zato vsebinsko štelo, da sta vloženi dve zahtevi za varstvo zakonitosti in odločilo s sodbo opr. št. IV Ips 22/2009 glede izpodbijane sodbe Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici z dne 17.1.2008, ter s sodbo IV Ips 28/2009 glede izpodbijanega sklepa tega sodišča z dne 9.12.2008. 5. Sodišče izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja v dveh položajih. Na podlagi petega odstavka 202.a člena ZP-1 posamezniku izreče to sankcijo hkrati s sodbo, s katero je spoznalo določeno osebo za odgovorno določenega prekrška (oziroma prekrškov) in s katero je poleg globe izreklo (enotno) stransko sankcijo kazenskih točk v številu, pri katerem se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Poleg tega sodišče izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja tudi v posebnem postopku (prvi do četrti odstavek 202.a člena ZP-1), ki se začne po uradni dolžnosti na podlagi obvestila Ministrstva za pravosodje, da ima določena oseba v skupni evidenci vpisanih toliko kazenskih točk, da je dosegla ali presegla število 18 oziroma 7, če gre za voznika začetnika - četrti odstavek 235. člena ZVCP-1. Vrhovni državni tožilec pravilno navaja, da se sodišče v tem postopku ni upravičeno spuščati v pravilnost in zakonitost posameznih pravnomočnih odločb, s katerimi so bile kazenske točke izrečene. Navedeno velja ne glede na to, ali gre za odločbo oziroma plačilni nalog, izdan v hitrem postopku prekrškovnega organa, ali za sodbo, izdano v rednem sodnem postopku. S pravnomočnostjo odločbe (199. člen ZP-1) se namreč zagotavlja trdnost na ta način urejenega urejenega pravnega razmerja in predstavlja stanje v katerem je ni več dopustno odpraviti, razveljaviti ali spremeniti, razen pod pogoji in v postopku z izrednim pravnim sredstvom (158. člen Ustave). To pomeni, da je sodišče pri odločanju o izreku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi doseženega števila (18 oziroma 7) kazenskih točk, vezano na izrek pravnomočnih odločb, s katerimi so bile izrečene kazenske točke, ki sestavljajo to vsoto. 6. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi po prejemu obvestila, da ima M.G. kot voznik začetnik v skupni evidenci vpisanih 17 kazenskih točk, z izpodbijanim sklepom odločilo, da se prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ne izreče. Tako je odločilo na podlagi ugotovitev, da je storilec navedeno število kazenskih točk dosegel le s pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici z dne 17.1.2008 in da je v tej sodbi "prišlo do napake pri omilitvi", tako da je bilo storilcu kot vozniku začetniku v nasprotju s šestim odstavkom 26. člena ZP-1 izrečeno 17 namesto 6 kazenskih točk. 7. Opisano ravnanje ob upoštevanju zgoraj navedenega predstavlja kršitev 202.a člena ZP-1 v zvezi s 199. členom tega zakona o pravnomočnosti odločb. Vrhovno sodišče je zato zahtevi vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti ugodilo in ugotovilo, da je bil z izpodbijanim sklepom Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici v postopku odločanja o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja (202.a člen ZP-1) prekršena določba 199. člena ZP-1. V skladu z določbo drugega odstavka 426. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 je Vrhovno sodišče le ugotovilo, da je bila navedena določba prekršena in pri tem ni poseglo v izpodbijani pravnomočni sklep, saj je bila zahteva za varstvo zakonitosti vložena v škodo storilca.