Sklep XI Ips 33/2009 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrže.

[JEDRO] Sklep o razrešitvi zagovornika po uradni dolžnosti je konstitutivne narave in učinkuje z dnem izdaje, ne glede na to, kdaj je bil postavljenemu zagovorniku vročen. Samo dejstvo razrešitve funkcije zagovornika po uradni dolžnosti ima za posledico, da so vsa njegova procesna dejanja, opravljena po razrešitvi, nedovoljena.

[OBRAZLOŽITEV] A. 1. Z uvodoma navedenim pravnomočnim sklepom je bil zoper obdolženega N.B. odrejen pripor iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP). 2. Zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka vlaga J.M., odvetnica v L. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi. B. 3. Vložnica obravnavane zahteve za varstvo zakonitosti, odvetnica J.M., je bila s sklepom predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 26.2.2009 obdolženemu N.B. ob njegovi privedbi preiskovalnemu sodniku postavljena za zagovornico po uradni dolžnosti. To dolžnost je na tej podlagi opravljala do 13.3.2009, ko je bila s sklepom preiskovalne sodnice Okrožnega sodišča v Ljubljani razrešena. Obdolženi je namreč 6.3.2009 (že pred tem pa 27.2.2009 tudi njegova mati) za zagovor v tem postopku pooblastil N. in M.Š., odvetnika v N.m. Zagovornica je bila o razrešitvi obveščena na dan izdaje sklepa (13.3.2009) po faksu, medtem ko vročitev navedenega sklepa po pošti ni bila odrejena. Obravnavana zahteva za varstvo zakonitosti je bila vložena 14.3.2009, to je po izdaji sklepa o razrešitvi zagovornice po uradni dolžnosti (vložnice), ko ji ta sklep sicer (še) ni bil vročen. S sklepom preiskovalne sodnice Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 19.3.2009 je bila zahteva zato kot nedovoljena zavržena, vendar je senat Okrožnega sodišča v Ljubljani s sklepom z dne 14.4.2009 ugodil pritožbi vložnice in izpodbijani sklep (v tem delu) razveljavil. 4. Če si obdolženec vzame drugega zagovornika namesto postavljenega, se postavljeni zagovornik v skladu s prvim odstavkom 72. člena ZKP razreši. Enako velja, če obdolžencu najamejo zagovornika osebe iz tretjega odstavka 67. člena ZKP. Sklep o razrešitvi zagovornika po uradni dolžnosti je konstitutivne narave in kot tak učinkuje z dnem izdaje oziroma ne glede na to, kdaj je bil postavljenemu zagovorniku vročen. Samo dejstvo razrešitve funkcije zagovornika po uradni dolžnosti ima zato za posledico, da so vsa njegova procesna dejanja, opravljena po razrešitvi, nedovoljena (tako že sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Ips 232/2000 z dne 5.10.2000). Pri tem velja poudariti, da je sodišče ravnalo pravilno, ko je postavljeno zagovornico o razrešitvi obvestilo nemudoma po izdaji sklepa. 5. Odvetnica J.M. od izdaje sklepa o razrešitvi ni več imela podlage za opravljanje dolžnosti zagovornika po uradni dolžnosti, zato v času vložitve obravnavane zahteve za varstvo zakonitosti ni bila več upravičenka za opravo tega procesnega dejanja. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče to zahtevo za varstvo zakonitosti v skladu z drugim odstavkom 423. člena ZKP (v zvezi s prvim odstavkom 421. člena ZKP) kot nedovoljeno zavrglo.