Sodba XI Ips 24/2009 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

[JEDRO]

Trditev, da bo obsojenčevo življenje z njegovo izročitvijo Republiki Srbiji resno ogroženo, ni moč upoštevati ob presoji zakonitosti odreditve pripora, saj gre za okoliščino, ki jo bo sodišče presojalo ob ugotavljanju obstoja pogojev za obsojenčevo izročitev.

[OBRAZLOŽITEV]

A. 1. Dežurna preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča na Ptuju je s sklepom z dne 1.3.2009 zoper obsojenega M.K. na podlagi drugega odstavka 525. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 16. členom Evropske konvencije o izročitvi, odredila pripor iz pripornega razloga begosumnosti po 1. točki prvega odstavka 201. člena ZKP. Senat Okrožnega sodišča na Ptuju je s sklepom z dne 2.3.2009 zavrnil pritožbo obsojenčeve zagovornice kot neutemeljeno.

2. Zoper navedeni pravnomočni sklep je zagovornica pravočasno vložila zahtevo za varstvo zakonitosti. Vrhovnemu sodišču predlaga, da pripor zoper obsojenca odpravi in obsojenca takoj izpusti na prostost.

3. Vrhovni državni tožilec F.M. v odgovoru na zahtevo, podanem v skladu z drugim odstavkom 423. člena ZKP predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije zahtevo za varstvo zakonitosti zavrne kot neutemeljeno.

4. Odgovor vrhovnega državnega tožilca je bil vročen obdolžencu in njegovi zagovornici, ki se o njem nista izjavila.

B. 5. Po določbah četrtega, prvega in drugega odstavka 420. člena in prvega odstavka 421. člena ZKP lahko zagovornik vloži zoper pravnomočni sklep o odreditvi pripora zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve kazenskega zakona, zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka po prvem odstavku 371. člena ZKP in zaradi drugih kršitev postopka, če so te vplivale na zakonitost sklepa. Glede na določbo prvega odstavka 424. člena ZKP se Vrhovno sodišče pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti omeji samo na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik v zahtevi in katere mora vložnik tudi konkretizirati.

6. Zagovornica v zahtevi za varstvo zakonitosti konkretno ne navaja nobene kršitve zakona, ki naj bi jo storilo sodišče z izpodbijanim pravnomočnim sklepom. Navedbe, da ponavlja razloge zaradi katerih je izpodbijani sklep nezakonit, vložnica z ničemer ne konkretizira, zato jih ni mogoče preizkusiti. Zahteva za varstvo zakonitosti je namreč samostojno pravno sredstvo, zato golo sklicevanje na že uveljavljene razloge ne zadošča za konkretizacijo zatrjevanih nezakonitosti.

7. Trditev zahteve, da bo obsojenčevo življenje z njegovo izročitvijo Republiki Srbiji resno ogroženo, ni moč upoštevati ob presoji zakonitosti odreditve pripora, saj gre za okoliščino, ki jo bo sodišče presojalo ob ugotavljanju obstoja pogojev za obsojenčevo izročitev iz 522. člena ZKP, ko bo država prosilka poslala prošnjo za izročitev z vso potrebno dokumentacijo (prvi odstavek 523. člena ZKP).

8. Vrhovno sodišče glede na vse navedeno ugotavlja, da niso podane v zahtevi uveljavljene kršitve določb ZKP, zaradi česar je zahtevo za varstvo zakonitosti v skladu z določilom 425. člena ZKP zavrnilo kot neutemeljeno.