Sodba XI Ips 18/2009 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

[JEDRO]

Trditve o domnevno nezakonitem ravnanju policistov, ki merijo na nedovoljenost dokaza, je možno ob presoji zakonitosti odreditve pripora upoštevati samo, če gre za dokaz, ki je že na prvi pogled nedovoljen.

[OBRAZLOŽITEV]

A. 1. Dežurni preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Celju je s sklepom z dne 12.2.2009 zoper osumljenega J.P., ob ugotovljenem utemeljenem sumu storitve kaznivega dejanja neupravičenega prometa z drogami po prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), odredil pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Senat Okrožnega sodišča v Celju je pritožbo osumljenčevega zagovornika s sklepom z dne 17.2.2009 zavrnil kot neutemeljeno.

2. Zoper navedeni pravnomočni sklep je zagovornik pravočasno, dne 26.2.2009, vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da pripor zoper obdolženca odpravi oziroma ga nadomesti z milejšim ukrepom.

3. Vrhovni državni tožilec F.M. v odgovoru na zahtevo, podanem v skladu z drugim odstavkom 423. člena ZKP predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije zahtevo za varstvo zakonitosti zavrne kot neutemeljeno.

4. Odgovor vrhovnega državnega tožilca je bil vročen obdolžencu in njegovemu zagovorniku, ki se o njem nista izjavila.

B-I.

5. Glede na vsebino zahteve za varstvo zakonitosti vrhovno sodišče uvodoma poudarja:

- da je to izredno pravno sredstvo mogoče vložiti le iz razlogov navedenih v 1. do 3. odstavka 420. člena ZKP in sicer: zaradi kršitve kazenskega zakona, zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka iz prvega odstavka 371. člena ZKP in zaradi drugih kršitev postopka, če so te vplivale na zakonitost sodne odločbe; - da je kot razlog za vložitev zahteve izrecno izključeno uveljavljanje zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 420. člena ZKP), torej uveljavljanje pomislekov, da odločilna dejstva - tako materialno kot procesno pravno relevantna dejstva, na katerih neposredno temelji uporaba materialnega ali procesnega zakona, niso bila pravilno ali v celoti ugotovljena; - da se pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti sodišče omeji samo na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik v zahtevi (prvi odstavek 424. člena ZKP) in katere mora vložnik konkretizirati in jih ne le poimensko navesti.

B-II.

6. Zagovornik v zahtevi za varstvo zakonitosti konkretno ne navaja nobene določbe zakona, ki naj bi jo sodišče prekršilo z izpodbijanim pravnomočnim sklepom. Vrhovno sodišče se je zato omejilo na preizkus kršitev, ki jih je zagovornik v zahtevi za varstvo zakonitosti obrazložil tako, da je bil mogoč preizkus njihove utemeljenosti.

7. Ne gre pritrditi zahtevi za varstvo zakonitosti, da se dežurni preiskovalni sodnik v sklepu o odreditvi pripora ni opredelil do zasega PVC vrečke in ravnanja organov pregona v predkazenskem postopku. Sklep o odreditvi pripora se opira tudi na priloge kazenske ovadbe PU Celje z dne 11.2.2009, med katerimi je tudi uradni zaznamek o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah kaznivega dejanja Specializirane enote za nadzor državne meje z dne 9.2.2009. Iz navedene dokumentacije izhaja, da je obdolženec na policistov poziv segel z roko pod sedež in izročil PVC vrečko, v kateri se je nahajala snov bele barve. Navedeno potrjujeta tudi s strani obdolženca podpisana zapisnik in potrdilo o zasegu predmetov z dne 9.2.2009. Dejstvo, da je sodišče svojo odločitev oprlo tudi na navedeno dokumentacijo jasno kaže, da je izhajalo iz tako ugotovljene okoliščine, da je obdolženec sam izročil zaseženo mu mamilo in da to obdolžencu ni bilo zaseženo pri preiskavi avtomobila, kot zatrjuje obramba.

8. V zvezi z navedbami zagovornika v zahtevi za varstvo zakonitosti o domnevno nezakonitem ravnanju policistov in ki merijo na nedovoljenost dokaza, pridobljenega s takšnim ravnanjem - zaseg droge pri osumljencu, Vrhovno sodišče poudarja, da je takšne trditve ob presoji zakonitosti odreditve pripora, mogoče upoštevati samo, če gre za dokaz, ki je že na prvi pogled nedovoljen. Do sedaj ugotovljene okoliščine, kot izhajajo iz izpodbijanega pravnomočnega sklepa o odreditvi pripora, pa sklepanja, da predstavlja zaseženo mamilo nedovoljen dokaz, ne utemeljujejo.

9. Neutemeljene so navedbe v zahtevi, da se senat Okrožnega sodišča v Celju v izpodbijanem sklepu ni opredelil do pritožbene navedbe o nezakonitem ravnanju organov pregona v predkazenskem postopku, ki da so brez ustrezne odredbe opravili preiskavo avtomobila in zasegli PVC vrečko, v kateri naj bi se nahajala bela oprašena snov. Kot izhaja iz razlogov sklepa senata, je senat v svojem sklepu, ko je odločal o zagovornikovi pritožbi pritrdil ugotovitvam dežurnega preiskovalnega sodnika in jasno navedel, da iz spisovne dokumentacije ne izhaja, da je v obravnavanem primeru šlo za nezakonito ravnanje policistov (stran 2 sklepa).

10. Vrhovno sodišče glede na vse navedeno ugotavlja, da niso podane v zahtevi nakazovane kršitve določb kazenskega postopka. Zato je zahtevo za varstvo zakonitosti v skladu z določilom 425. člena ZKP zavrnilo kot neutemeljeno.