Legislator Case Law & Legislation
Sodba XI Ips 18/2009 ECLI:SI:VSRS:2009:XI.IPS.18.2009 AI generated

Sodba XI Ips 18/2009 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Case Number Sodba XI Ips 18/2009
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date

Legislator summary

AI generated

Trditve o domnevno nezakonitem ravnanju policistov, ki merijo na nedovoljenost dokaza, je možno ob presoji zakonitosti odreditve pripora upoštevati samo, če gre za dokaz, ki je že na prvi pogled nedovoljen. 1. Dežurni preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Celju je s sklepom z dne 12.2.2009 zoper osumljenega J.P., ob ugotovljenem utemeljenem sumu storitve kaznivega dejanja neupravičenega prometa z drogami po prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), odredil pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Senat Okrožnega sodišča v Celju je pritožbo osumljenčevega zagovornika s sklepom z dne 17.2.2009 zavrnil kot neutemeljeno.

Legislator headnote

AI generated

Sodba XI Ips 18/2009 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije: Vrhovni državni tožilec F.M. v odgovoru na zahtevo, podanem v skladu z drugim odstavkom 423. člena ZKP predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije zahtevo za varstvo zakonitosti zavrne kot neutemeljeno.

Keywords

AI generated
risk of reoffending substance addiction improved psychiatric condition substantial change in health deportation despite health issues criminal revision proceedings
AI generated
VSRS Sodba XI Ips 48365/2016
V odločbi o odreditvi pripora mora biti kaznivo dejanje, katerega storitve je obdolženec osumljen, konkretizirano v tolikšni meri, da je jasno razvidno, katero je tisto obdolženčevo ravnanje, ki izpolnjuje zakonske znake kaznivega dejanja. Če je bila obdolžencu odvzeta prostost brez odločbe sodišča, mu mora biti sklep o priporu vročen v oseminštiridesetih urah, odkar mu je bila vzeta prostost. V primeru policijskega pridržanja se rok za vročitev sklepa o priporu računa od trenutka privedbe obdolženca k preiskovalnemu sodniku ne glede na to, ali je preiskovalni sodnik zoper obdolženca odredil pridržanje po četrtem odstavku 203. člena ZKP ali pa ga je takoj zaslišal.
VSRS Sodba XI Ips 31307/2018
Pri pravni opredelitvi obdolžencu očitanih osmih primerov neupravičene prodaje prepovedane droge heroin gre za vprašanja, ki jih sodišče ugotavlja šele v nadaljnjih fazah kazenskega postopka, za odreditev pripora pa zadošča, da sodišče ugotovi, da obstajajo v zadevi, ki jo obravnava, takšni podatki in dokazi, ki kažejo na kar največjo stopnjo verjetnosti, da naj bi obdolženec očitana kazniva dejanja storil na način, kot jih je v predlogu za odreditev pripora opredelil višji državni tožilec.
VSRS Sodba XI Ips 27024/2017
Skladno z določbo prvega odstavka 10.
Sodba XI Ips 11104/2013-135
Utemeljitev neogibnosti pripora že sama po sebi vsebuje presojo, da milejši ukrep ne pride v poštev.
VSRS Sodba XI Ips 48365/2016-887
Povsem splošen uvodni opis, da je obdolženec zagotovil tovorna vozila in priskrbel voznika, ni del konkretnega dejanskega stanu, temveč njegov (napačen) povzetek.

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

[JEDRO]

Trditve o domnevno nezakonitem ravnanju policistov, ki merijo na nedovoljenost dokaza, je možno ob presoji zakonitosti odreditve pripora upoštevati samo, če gre za dokaz, ki je že na prvi pogled nedovoljen.

[OBRAZLOŽITEV]

A. 1. Dežurni preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Celju je s sklepom z dne 12.2.2009 zoper osumljenega J.P., ob ugotovljenem utemeljenem sumu storitve kaznivega dejanja neupravičenega prometa z drogami po prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), odredil pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Senat Okrožnega sodišča v Celju je pritožbo osumljenčevega zagovornika s sklepom z dne 17.2.2009 zavrnil kot neutemeljeno.

2. Zoper navedeni pravnomočni sklep je zagovornik pravočasno, dne 26.2.2009, vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da pripor zoper obdolženca odpravi oziroma ga nadomesti z milejšim ukrepom.

3. Vrhovni državni tožilec F.M. v odgovoru na zahtevo, podanem v skladu z drugim odstavkom 423. člena ZKP predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije zahtevo za varstvo zakonitosti zavrne kot neutemeljeno.

4. Odgovor vrhovnega državnega tožilca je bil vročen obdolžencu in njegovemu zagovorniku, ki se o njem nista izjavila.

B-I.

5. Glede na vsebino zahteve za varstvo zakonitosti vrhovno sodišče uvodoma poudarja:

- da je to izredno pravno sredstvo mogoče vložiti le iz razlogov navedenih v 1. do 3. odstavka 420. člena ZKP in sicer: zaradi kršitve kazenskega zakona, zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka iz prvega odstavka 371. člena ZKP in zaradi drugih kršitev postopka, če so te vplivale na zakonitost sodne odločbe; - da je kot razlog za vložitev zahteve izrecno izključeno uveljavljanje zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 420. člena ZKP), torej uveljavljanje pomislekov, da odločilna dejstva - tako materialno kot procesno pravno relevantna dejstva, na katerih neposredno temelji uporaba materialnega ali procesnega zakona, niso bila pravilno ali v celoti ugotovljena; - da se pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti sodišče omeji samo na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik v zahtevi (prvi odstavek 424. člena ZKP) in katere mora vložnik konkretizirati in jih ne le poimensko navesti.

B-II.

6. Zagovornik v zahtevi za varstvo zakonitosti konkretno ne navaja nobene določbe zakona, ki naj bi jo sodišče prekršilo z izpodbijanim pravnomočnim sklepom. Vrhovno sodišče se je zato omejilo na preizkus kršitev, ki jih je zagovornik v zahtevi za varstvo zakonitosti obrazložil tako, da je bil mogoč preizkus njihove utemeljenosti.

7. Ne gre pritrditi zahtevi za varstvo zakonitosti, da se dežurni preiskovalni sodnik v sklepu o odreditvi pripora ni opredelil do zasega PVC vrečke in ravnanja organov pregona v predkazenskem postopku. Sklep o odreditvi pripora se opira tudi na priloge kazenske ovadbe PU Celje z dne 11.2.2009, med katerimi je tudi uradni zaznamek o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah kaznivega dejanja Specializirane enote za nadzor državne meje z dne 9.2.2009. Iz navedene dokumentacije izhaja, da je obdolženec na policistov poziv segel z roko pod sedež in izročil PVC vrečko, v kateri se je nahajala snov bele barve. Navedeno potrjujeta tudi s strani obdolženca podpisana zapisnik in potrdilo o zasegu predmetov z dne 9.2.2009. Dejstvo, da je sodišče svojo odločitev oprlo tudi na navedeno dokumentacijo jasno kaže, da je izhajalo iz tako ugotovljene okoliščine, da je obdolženec sam izročil zaseženo mu mamilo in da to obdolžencu ni bilo zaseženo pri preiskavi avtomobila, kot zatrjuje obramba.

8. V zvezi z navedbami zagovornika v zahtevi za varstvo zakonitosti o domnevno nezakonitem ravnanju policistov in ki merijo na nedovoljenost dokaza, pridobljenega s takšnim ravnanjem - zaseg droge pri osumljencu, Vrhovno sodišče poudarja, da je takšne trditve ob presoji zakonitosti odreditve pripora, mogoče upoštevati samo, če gre za dokaz, ki je že na prvi pogled nedovoljen. Do sedaj ugotovljene okoliščine, kot izhajajo iz izpodbijanega pravnomočnega sklepa o odreditvi pripora, pa sklepanja, da predstavlja zaseženo mamilo nedovoljen dokaz, ne utemeljujejo.

9. Neutemeljene so navedbe v zahtevi, da se senat Okrožnega sodišča v Celju v izpodbijanem sklepu ni opredelil do pritožbene navedbe o nezakonitem ravnanju organov pregona v predkazenskem postopku, ki da so brez ustrezne odredbe opravili preiskavo avtomobila in zasegli PVC vrečko, v kateri naj bi se nahajala bela oprašena snov. Kot izhaja iz razlogov sklepa senata, je senat v svojem sklepu, ko je odločal o zagovornikovi pritožbi pritrdil ugotovitvam dežurnega preiskovalnega sodnika in jasno navedel, da iz spisovne dokumentacije ne izhaja, da je v obravnavanem primeru šlo za nezakonito ravnanje policistov (stran 2 sklepa).

10. Vrhovno sodišče glede na vse navedeno ugotavlja, da niso podane v zahtevi nakazovane kršitve določb kazenskega postopka. Zato je zahtevo za varstvo zakonitosti v skladu z določilom 425. člena ZKP zavrnilo kot neutemeljeno.