Sodba IV Ips 100/2008 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Sodba Okrajnega sodišča v Ljutomeru z dne 21.8.2008 se spremeni tako, da se postopek o prekršku zoper M.P. ustavi. Stroški postopka o prekršku bremenijo proračun.

[JEDRO] Pravnomočno odločena stvar je procesna ovira za ponovno obravnavanje zadeve in zavezuje tako sodišče kot prekrškovni organ.

[OBRAZLOŽITEV] A. 1. Z izpodbijano sodbo je Okrajno sodišče v Ljutomeru storilca M.P. spoznalo za odgovornega prekrška po drugem v zvezi s prvim odstavkom 44. člena v zvezi s prvim odstavkom 234. člena ZVCP-1 in mu izreklo globo 208,65 evrov ter 4 kazenske točke za prekršek, storjen z motornim vozilom B kategorije. Zoper sodbo je storilec vložil pritožbo, ki jo je sodišče prve stopnje zavrglo kot prepozno. 2. Vrhovni državni tožilec je zoper pravnomočno sodbo vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri navaja, da je sodišče kršilo 2. točko prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (ZP-1) na način iz 3. točke 156. člena ZP-1, saj je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno. Za isti prekršek je namreč prekrškovni organ Postaja prometne policije M. storilcu izdal plačilni nalog, s katerim je izrekel globo 208,56 evrov, ki jo je storilec v polovičnem znesku tudi plačal. 3. Zahteva za varstvo zakonitosti je bila na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 vročena storilcu, ki nanjo ni odgovoril. B. 4. Prepoved ponovnega odločanja o isti stvari predstavlja temeljno človekovo pravico, ki jo zagotavlja tako Ustava Republike Slovenije (31. člen - Ustava) kot tudi Konvencija o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah (4. člen 7. Protokola - EKČP). Po določbi 31. člena Ustave nihče ne sme biti ponovno obsojen ali kaznovan zaradi kaznivega dejanja, za katero je bil kazenski postopek zoper njega pravnomočno ustavljen, ali je bila obtožba zoper njega pravnomočno zavrnjena, ali je bil s pravnomočno sodbo oproščen ali obsojen. Drugače kot ZKP, ki to določbo Ustave kot temeljno načelo vsebinsko prevzema v prvem odstavku 10. člena, ZP-1 takšne načelne prepovedi ne vsebuje. 5. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v sodbi z dne 6.12.2007, opr. št. IV Ips 29/2007, odločilo, da je pravnomočno odločena stvar tudi v okviru postopka o prekršku procesna ovira za ponovno obravnavanje zadeve in zavezuje tako sodišče kot prekrškovni organ. Zakon o prekrških ureja postopek ob ugotovitvi, da je bilo o isti stvari že pravnomočno odločeno. Sodišče v rednem sodnem postopku v takšnem primeru s sodbo zavrne obdolžilni predlog (4. alineja četrtega odstavka 106. člena ZP-1) oziroma v kasnejši fazi po 2. točki prvega odstavka 136. člena ZP-1 postopek s sodbo ustavi. Postopanje v pravnomočno odločeni zadevi poleg tega izrecno predstavlja kršitev po 3. točki 156. člena ZP-1. 6. V obravnavanem primeru je prekrškovni organ zoper storilca 16.2.2007 izdal plačilni nalog, zaradi prekrška po drugem v zvezi s prvim odstavkom 44. člena ZP-1 in izrekel globo 208,65 EUR ter 4 kazenske točke. Zoper plačilni nalog po podatkih spisa ni bila vložena zahteva za sodno varstvo, storilec pa je v zakonskem roku 22.2.2007 plačal polovico izrečene globe. Iz izpisa evidence kazenskih točk z dne 21.8.2008 je razvidno, da je plačilni nalog postal pravnomočen 27.2.2007. Pravilna je torej ugotovitev zahteve za varstvo zakonitosti, da je prekrškovni organ že pravnomočno odločil o prekršku, ki je tudi predmet obdolžilnega predloga z dne 8.3.2007, o katerem je sodišče odločilo z izpodbijano sodbo o prekršku. Sodišče je tako kršilo določbo 2. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1, saj bi moralo namesto sodbe, s katero je obdolženca spoznalo za odgovornega, izdati sodbo, s katero se postopek ustavi. S tem je storilo kršitev iz 3. točke 156. člena ZP-1. 7. Ker je podana uveljavljana kršitev materialnih določb zakona iz 3. točke 156. člena ZP-1, je Vrhovno sodišče ugodilo zahtevi vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti ter na podlagi prvega odstavka 426. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 spremenilo izpodbijano sodbo in postopek o prekršku zoper M.P. ustavilo. 8. V skladu z določbo četrtega odstavka 144. člena ZP-1 stroški ustavljenega postopka o prekršku bremenijo proračun.