Sklep II Ips 620/94 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrže.

[JEDRO] V času vložitve tožbe je znašala mejna vrednost za dovoljenost revizije 80.000,00 SIT (2. odstavek 382. člena ZPP v zvezi z 9. členom Zakona o valorizaciji denarnih kazni za kazniva dejanja in gospodarske prestopke ter drugih denarnih zneskov, Uradni list RS, št. 55/92). V tožbi navedenih 1.000 točk zahtevane vrednosti ne presega niti po izračunu z uporabo tarifne št. 1 Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 1/90 do 8/93), ko je bila vrednost točke 8,00 SIT, niti ob uporabi takratne tarifne št. 14 Tarife o odvetniških storitvah (Uradni list RS, št. 10/91-13/93), ko je bila vrednost točke 60,00 SIT.

[OBRAZLOŽITEV] Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke, ki je zahtevala od tožene stranke sklenitev najemne pogodbe za nedoločen čas za dvosobno stanovanje s pritiklinami, ker bo sicer pogodbo nadomestila sodba ter obsodilo toženo stranko na plačilo pravdnih stroškov. Tožena stranka se je pritožila. Sodišče druge stopnje je pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek stroškovno zavrnilo. Zoper to sodbo tožnik vlaga revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materilanega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče reviziji ugodi ter sodbo sodišča druge stopnje spremeni tako, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje. Na vročeno revizijo tožeča stranka ni odgovorila, Javni tožilec Republike Slovenije pa se o reviziji ni izjavil. Revizija ni dovoljena. Z izpodbijano sodbo je bilo odločeno o premoženjskopravnem sporu z nedenarnim zahtevkom (2. odstavek 382. člena ZPP). V takšnih sporih revizije ni, če v času vložitve tožbe v tožbi navedena vrednost spornega predmeta (2. odstavek 40. člena in 1. odstavek 35. člena ZPP) ni presegala tedaj določene mejne vrednosti za dovoljenost revizije. Tožba v obravnavani zadevi je bila vložena 25.8.1993. Tožeča stranka je v tožbi navedla kot vrednost spornega predmeta 1.000,00 točk. Sodišče do trenutka iz 3. odstavka 40. člena ZPP in ne pozneje ni ugotovilo drugačne vrednosti spornega predmeta. V času vložitve tožbe je znašala mejna vrednost za dovoljenost revizije 80.000,00 SIT (2. odstavek 382. člena ZPP v zvezi z 9. členom Zakona o valorizaciji denarnih kazni za kazniva dejanja in gospodarske prestopke ter drugih denarnih zneskov, Uradni list RS, št. 55/92). V tožbi navedenih 1.000 točk zahtevane vrednosti ne presega niti po izračunu z uporabo tarifne št. 1 Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 1/90 do 8/93), ko je bila vrednost točke 8,00 SIT, niti ob uporabi takratne tarifne št. 14 Tarife o odvetniških storitvah (Uradni list RS, št. 10/91-13/93), ko je bila vrednost točke 60,00 SIT. Revizija zato ni dovoljena in jo je potrebno zavreči (392. člen ZPP).